Kako premagati razočaranje nad življenjem?

Kako premagati razočaranje nad življenjem? Odgovori



Eden od nesrečnih stranskih produktov življenja v grešnem, padlem svetu je, da vsak človek, kristjan ali ne, v tem življenju doživlja bolečino in trpljenje ter razočaranje. Od neuspešnih razmerij do neizpolnjenih sanj je lahko življenje polno žalosti in razočaranja. Pravzaprav nam je Jezus to zagotovil: Na tem svetu boste imeli težave (Janez 16:33). Nihče ni imun.



Pri premagovanju razočaranj je pomembno, da jih obdržimo v perspektivi. Čeprav na tej strani nebes ne moremo odpraviti trpljenja ali razočaranja, lahko postane manj strašno, če ga pogledamo z drugačne točke. Prva stvar, ki si jo moramo zapomniti, je to: nobeno trpljenje ali razočaranje, ki ga doživimo v tem življenju, ne more nikoli razveljaviti tega, kar je Bog storil za nas v Kristusu. Poleg Svetega pisma je zelo težko imeti ustrezen pogled na trpljenje in razočaranje in te stvari bodo le redko smiselne tistim, ki ne poznajo Božje Besede. Niti psihologija niti filozofija ne moreta ponuditi zadostne razlage za to. Nobena družboslovje ne more obnoviti duše; samo Bog lahko to stori (Psalm 23:3). Resnica je, da naše preizkušnje in razočaranja, čeprav nam morda niso všeč, služijo svojemu namenu. Skozi preizkušnje se učimo potrpežljivosti in ponižnosti, vzdržljivosti in zaupanja – vrlin, ki nas krepijo in razvijajo pobožni značaj.





Prav tako se v težkih časih naučimo zanesti na Boga in na lastni koži izkusiti absolutno zanesljivost njegove Besede. Izvemo tudi resnico o tem, kar je učil Pavel: Božja moč je najmočnejša, ko smo mi najšibkejši (2. Korinčanom 12:9). Kot je opazil A. W. Tozer, če bi bila resnica znana, bi bili Božji svetniki v vseh obdobjih učinkoviti šele po tem, ko so bili ranjeni.



Pomembno je, da naša perspektiva vključuje večnost. Naš čas na zemlji je neprecenljivo majhen del našega večnega potovanja. Razmislite o apostolu Pavlu in preganjanju, ki mu je bil podvržen med širjenjem evangelija. Čeprav se zdi, da je njegova litanija trpljenja v vsakem primeru neznosna, je svoje stiske neverjetno označil kot lahke in trenutne težave. To je zato, ker se je osredotočil na večno slavo, ki je daleč odtehtala vsa zemeljska razočaranja, ki jih je doživel (2. Korinčanom 4:17; glej tudi Rimljanom 8:18). To lahko storimo, je rekel, če ne upremo oči v videno, temveč v tisto, kar je nevidno, naš nebeški dom (2. Korinčanom 4:18).



Vera je tista, ki nam omogoča, da vidimo nevidno. Zato je vera tako nepogrešljiv element krščanskega življenja. Sveto pismo uči, da živimo po veri (2. Korinčanom 5:7) in da brez vere ni mogoče ugajati Bogu (Hebrejcem 11:6). Vemo, da bomo kot Kristusovi sledilci doživeli razočaranje in prestali preizkušnje, kjer je naša vera res na preizkušnji. In apostol Jakob nam pravi, da bi morali imeti ob teh preizkušnjah čisto veselje, saj se tako krepi naša vera in zorimo kot kristjani (Jakov 1,2-4).



Čeprav nas razočaranja mučijo do zadnjega srčnega utripa, jih lahko zmanjšamo tako, da razumemo in uporabimo načelo žetve in setve, ki ga najdemo po vsej Bibliji. Kdor seje pravičnost, žanje zanesljivo nagrado (Pregovori 11:18), medtem ko kdor seje zlo, žanje težave (Pregovori 22:8). Ko zvesto živimo v skladu z Božjo popolno Besedo, se najprej opustimo vnašanju nepotrebnih težav in razočaranj v svoje življenje. Kot je rekel psalmist: Kako lahko mladenič ohrani svojo pot čisto? Z življenjem po svoji Besedi (Psalm 119:9).

Pomaga tudi, da se spomnimo absolutne božje suverenosti. Vse se zgodi bodisi po njegovem predpisu ali dovoljenju in v popolni skladnosti z njegovimi suverenimi nameni in nedoumljivimi načini (Rimljanom 11:33). Molitev je končno priznanje Božje suverenosti. Sredi naših preizkušenj in razočaranj nam molitev daje moč. To se je zgodilo za Mojzesa (Izhod 32:11; Številke 14:13; 20:6), Davida (Psalm 55:16–17) in Daniela (Daniel 6:10; 9:20–23). In preden je naš Odrešenik prevzel grehe sveta, je svojo zadnjo noč preživel v molitvi (Matej 27:36–44; Janez 17). Zdaj vabi utrujene in obremenjene, naj pridejo k njemu, in On nas bo pomiril (Mt 11,28).

Biti Božji otrok pomeni, da v svojih preizkušnjah nikoli nismo sami (Hebrejcem 13:5). Bog nam daje moč in milost, ki jo potrebujemo, da prenesemo kakršne koli okoliščine in premagamo vsako razočaranje (Filipljanom 4:13; Psalm 68:35). Njegov mir bo varoval naša srca, ko bomo gledali vanj (Filipljanom 4:6-7). Kot je dejal Maurice Roberts, je stopnja kristjanovega duševnega miru odvisna od njegove duhovne sposobnosti, da vstavi misel o Bogu med seboj in svojo tesnobo. Če se osredotočamo na Boga, nam nič ne more ukrasti miru.



Top