Kako je Abraham vedel, da bo Bog priskrbel jagnje (Geneza 22:8)?

Odgovori



Abraham je vedel, da si bo Bog priskrbel jagnje, ker je Abraham po letih nezrele vere popolnoma zaupal, da bo storil, kar Bog pravi, da bo storil. V Genezi 15:6, potem ko je Bog Abrahamu obljubil, da mu bo dal nešteto potomcev, je Abraham verjel v Boga in Abrahamu je bilo to pripisano kot pravičnost. Sprva je Abraham poskušal pomagati Bogu izpolniti svojo obljubo tako, da je predlagal, da se Eliezer šteje za njegovega dediča (1. Mojzesova 15:3) in s tem, da je Hagar vzel za svojo ženo (1. Mojzesova 16). Božji načrt ni bil, da bi noben od teh scenarijev zagotovil izpolnitev njegove obljube. Namesto tega je Bog še navedel, da bo Sara imela sina in mu bo ime Izak (1. Mojzesova 17:19). Izak bi bil sin zaveze, po katerem bo Bog izpolnjeval svoje obljube (1. Mojzesova 17:21).

Tako kot je Bog obljubil, se je rodil Izak (Geneza 21:1–2). Nekaj ​​let pozneje je Bog preizkusil Abrahamovo vero in mu rekel, naj odpelje Izaka na goro Moriah in ga tam žrtvuje Gospodu (1 Mz 22,2). To je bila grozljiva in žalostna zahteva, vendar je Abraham zjutraj začel narediti točno to, kar mu je Bog naročil (1. Mojzesova 22:3–6). Ko so se odpravili na pot, Izak opazi, da ni jagnjeta za žrtvovanje, in vpraša očeta o tej nenavadnosti (1 Mz 22:7). Abraham je svojemu sinu odgovoril, da si bo Bog priskrbel jagnje (1 Mz 22,8). Ko so prispeli na pravo mesto, je Abraham zvezal svojega sina in nameraval izvesti predpisano dejanje in ubiti Izaka (1 Mz 22:9–10).



Avtor Poslanice Hebrejcem nam pove, kaj je Abraham mislil – kako je lahko bil pripravljen ubiti svojega sina in kako je lahko vedel, da si bo Bog priskrbel jagnje. Ko je Bog rekel Abrahamu, naj žrtvuje svojega sina Izaka, je Abraham menil, da je Bog sposoben obuditi ljudi od mrtvih (Hebrejcem 11:19). Bog je Abrahamu obljubil, da bo Izak sin zaveze in da bo Bog od Izaka obudil mogočni narod, ki bo izpolnil obljube, ki jih je Bog dal Abrahamu. Bog je že čudežno izpolnil svoje obljube – da se je Izak sploh rodil, je bil sam po sebi čudež. Abraham se je naučil, da je Bog zvest. Sprva je Abraham preprosto izvajal vero (1 Mz 15:6) in Bog je to Abrahamu štel za pravičnost (kot to počne z nami, ko verjamemo vanj). Toda del rasti našega odnosa z Bogom je krepitev zaupanja, da je sposoben in pripravljen uresničiti, kar je rekel. Ker je Abraham videl Božjo zvestobo, je Abraham, ko je bila podana ta neznačilna zahteva za človeško žrtvovanje, zaupal Bogu, da ve, kaj počne. Abraham je vedel, da bo Bog kljub tej čudni in grozni prošnji poskrbel in da bo Bog držal svojo besedo.



Preden je Abraham odnesel nož, da bi udaril svojega sina, ga je angel ali Gospodov glasnik poklical iz nebes in priznal, da je Abraham opravil preizkušnjo in ne bi smel ubiti Izaka (1 Mz 22,11–12). Seveda Bog nikoli ni nameraval, da bi Abraham dejansko ubil Izaka. Abrahamu je preprosto želel pokazati, da ne glede na to, kako nemogoče so okoliščine, Abraham lahko zaupa Bogu. Ko je Abraham pogledal navzgor, je videl ovna, ujetega v goščavi v bližini, in namesto Izaka ponudil ovna kot žrtev (1 Mz 22,13). Abraham je nato priznal, da je Bog poskrbel, da se njegova beseda izpolni, in kraj je poimenoval »Jehova-Jireh«, kar pomeni »Gospod bo poskrbel« (1. Mojzesova 22:14).

Čeprav je Abrahamova šibkost vere opisana v Genezi 18–21, ga Bog ni zavrnil ali kaznoval zaradi te nezrelosti. Bog pa mu je dal priložnosti za rast in ga nato postavil na preizkušnjo, da bi lahko pokazal to rast. Abraham se je naučil, da je Bog zvest, in tudi če nismo prepričani, kako bo Bog držal svojo besedo, smo lahko prepričani, da je zvest in da je volja drži njegovo besedo.



Top