Kako naj kristjan gleda na idejo avre?

Kako naj kristjan gleda na idejo avre? Odgovori



Verjame se, da so avre subtilna energijska polja ali polja svetlobe, ki izhajajo iz ljudi, pa tudi vseh živih bitij, ki jih obdajajo kot mehurček. Trdi se, da človeška aura kaže na duhovno, fizično in čustveno stanje osebe preko barve, globine in moči avre. Barve se razlagajo kot označevanje občutka, izkušenj, zdravstvenega stanja ali kakovosti, ki jo ima lastnik. Branje ali skeniranje avre osebe naj bi opravljali nekateri jasnovidci in tudi tisti na nekaterih področjih alternativnih zdravilnih terapij. Aure naj bi bile vidne skozi jasnovidnost, paranormalno sposobnost videti nematerialno področje. Menijo, da imajo ljudje bodisi prirojene nadnaravne sposobnosti, da vidijo avro, ali pa lahko razvijejo psihične sposobnosti, da jih vidijo. Vera v avre je sestavni del okultizma, zlasti med novodobnimi nauki, wiccami ali čarovništvom, ki so v Svetem pismu vsi obsojeni kot odvratni Bogu. Sveto pismo ostro obsoja spiritizem, medije, okultistiko in jasnovidce (Levitski zakonik 20:27; 5. Mojzesova 18:10–13).



Kot pri vseh novodobnih naukih tudi za verovanje v avre ni biblične podlage. Nekateri dejansko verjamejo, da Sveto pismo podpira vero v avre, in opozarjajo na Izhod 34 in Matej 17 kot svetopisemski dokaz. Vendar pa tudi najbolj bežno branje teh odlomkov jasno pokaže, da je bilo to, kar je bilo priča, božja slava. V odlomku Izhoda se je Mojzes pravkar spustil z gore, potem ko je preživel 40 dni in noči z Bogom, in Božja slava se je še vedno odražala na njegovem obrazu. Matejev odlomek je pripoved o Jezusovem preobrazbi. Oba odlomka sta specifična za božanska srečanja in nimata nobene zveze z osebnim energijskim poljem.





Nekateri trdijo, da aureole okoli Jezusa, njegovih učencev ter različnih svetnikov in angelov na slikah predstavljajo njihovo avro. Verjame se, da je bilo slikanje halojev najprej narejeno v stari Grčiji in Rimu, nato pa so si jih kristjani izposodili v zgodnjih letih cerkve in v srednjem veku za slike angelov in svetnikov. Grški umetniki so tehniko halo prinesli v Indijo v času vladavine Aleksandra Velikega, budistični umetniki pa so jo prevzeli v svojih upodobitvah Bude in budističnih svetnikov. Haloi na slikah so slikovni prikazi duhovne moči ali statusa figure; ni dokazov, da pomenijo prepričanje umetnikov v avre. Zato je trditev, da so haloji na slikah povezani z avro, neutemeljena. Poleg tega je upodobitev halojev del kulturnih nazorov in umetnikove domišljije. Tako kot pri avrah tudi za verovanje v aureole ni biblične podlage.



Sveto pismo ne govori o aureolah ali avrah, govori pa o svetlobi na mnogih mestih, zlasti o Jezusu Kristusu kot luči sveta (Janez 8:12) in o Satanu kot tistem, ki se lahko preobleče v angela svetlobe. (2. Korinčanom 11:14). Posledično vemo, da obstajata prava luč in ponarejena luč. Bog pravi o Jezusu: V njem je bilo življenje in to življenje je bilo luč ljudi (Jn 1,4). Kristjani naj živijo kot otroci luči (Efežanom 5:8), vedoč, da so sinovi luči in sinovi dneva (1. Tesaloničanom 5:5). Ker je Bog luč in v njem sploh ni teme (1 Jn 1,5), bi morali zavrniti lažno luč avre, vero, ki je zakoreninjeno v okultizmu, in raje iskati pravo luč Jezusa Kristusa. Kajti Bog, ki je rekel: 'Naj zasveti luč iz teme', je dal svojo luč zasvetiti v naših srcih, da bi nam dal luč spoznanja Božje slave v Kristusovem obličju (2 Kor 4,6).





Top