Ali je javna spoved potrebna za odrešenje (Rimljanom 10,9-10)?

Odgovori



Rimljanom 10:9–10 mnogi dobronamerni kristjani uporabljajo, da bi nekoga prepričali v Kristusa. Če s svojimi usti priznavaš: 'Jezus je Gospod' in v srcu verjameš, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen. Kajti s svojim srcem verjamete in ste opravičeni, in s svojimi usti se izpovedujete in ste rešeni.

Tega odlomka ne bi smeli razumeti tako, da smo rešeni s pomočjo slišnega izpovedovanja vere. Vemo, da je odrešenje po milosti po daru vere (Efežanom 2:8-9), ne z besedami, ki jih izgovarjamo. Zato je kontekst, tako kot pri vsem Svetem pismu, ključnega pomena, če želimo pravilno razumeti Rimljanom 10.



V času pisanja knjige Rimljanom je oseba, ki je sprejela Kristusa in ga priznala za Gospoda, običajno povzročila preganjanje in na koncu smrt. Takrat je bil objem Kristusa in ga izpovedati za Gospoda, ob zavedanju, da bo preganjanje zagotovo prišlo, kazalnik resničnega odrešenja in dela Svetega Duha. Zunanji izpovedi vere so redki, ko je ogroženo življenje, in ne bolj kot v zgodnji cerkvi. Izraz, rešen boš, ni namenjen razkrivanju pogoja za odrešitev z javno izpovedjo veroizpovedi, temveč dokončno dejstvo, da nihče, ki se sooči s smrtjo, ne bi priznal Kristusa kot Gospoda, razen če bi bil on ali ona res odrešen.



V Rimljanom 10:10 beremo: Kajti s srcem verjameš in si opravičen, s svojimi usti pa priznavaš in si rešen. Prvotna grščina nosi idejo, da z usti potrdimo, kar se je zgodilo v srcu, in se za to zahvalimo.

Rimljanom 10:13 pravi: Kdor bo poklical Gospodovo ime, bo rešen. 14. verz pa nakazuje, da je klicanje Gospoda prednost tistih, ki so že odrešeni: Kako naj torej kličejo tistega, v katerega niso verjeli? Nadalje, verz 12 pravi: Kajti ni razlike med Judom in Grkom – kajti isti Gospod je Gospod vseh in bogato blagoslavlja vse, ki ga kličejo. Jasno je, da stavek bogato blagoslavlja vse, ki ga kličejo, ne more govoriti o odrešitvi, kot že verjamejo tisti, ki kličejo, v skladu s 14.



Skratka, Rimljanom 10:9-10 javna spoved ne določa kot predpogoja za odrešenje. Nasprotno, trdi, da je ta posameznik, ko je zaupal Kristusu in ga pozneje priznal za Gospoda, saj je vedel, da bo preganjanje zagotovo prišlo, dal dokaz o resničnem odrešenju. Tisti, ki so rešeni, bodo priznali Kristusa za Gospoda, ker je že vlil vero v njihova srca. Tako kot pri krstu in vseh dobrih delih tudi javna spoved ni sredstvo odrešenja; je dokaz odrešenja.