Ali ni neljubeče nekomu povedati, da greši?

Ali ni neljubeče nekomu povedati, da greši?

Živjo, minilo je kar nekaj časa, odkar sem karkoli pisal tukaj. Nisem prepričan, ali bo kdo to prebral, vendar sem mislil, da bi lahko kar poskusil. V zadnjem času sem se z ljudmi veliko pogovarjal o grehu in o tem, ali je ljubeče nekomu povedati, da greši. Zdi se, da je glede te teme veliko zmede, zato sem mislil, da bi nekaj napisal, da bi stvari razjasnili. Najprej je pomembno razumeti, kaj je greh. Greh je vse, kar je v nasprotju z Božjimi zakoni. Lahko je nekaj tako majhnega, kot je bela laž, ali tako velikega, kot je umor. Greh je vse, kar nas ločuje od Boga. Zdaj, ko vemo, kaj je greh, se pogovorimo o tem, ali je ljubeče nekomu povedati, da greši. Po mojem mnenju je ljubeče povedati nekomu, da greši, ker mu skušate pomagati ostati blizu Bogu. Če jim nikoli ne bi povedali, da grešijo, ne bi nikoli vedeli in bi še naprej živeli na način, ki jih ločuje od Boga. Če jim to poveste, jim dejansko pomagate, da postanejo bližje Bogu. Seveda nekateri tega morda ne vidijo tako. Morda mislijo, da ste obsojajoči ali zlobni. Toda če je vaše srce na pravem mestu, bodo videli, da samo poskušate pomagati, in upajmo, da bodo to cenili.

Odgovori





Govor o grehu se danes pogosto zavrača. Celo mnogi pastorji se izogibajo izjavam, ki bi jih lahko razumeli kot od daleč obsojajoče ali očitajoče. Običajna modrost je, da je neprijazno ali neljubeče – in zato brezbožno – nasprotovati določenim dejavnostim. Vendar, kaj je družbeno sprejemljivo ni vedno svetopisemsko sprejemljivo in vprašanje ljubezni do nekoga pravzaprav nima nobene zveze s tem, ali je vedenje te osebe sprejemljivo za Boga ali ne.



Da, Bog ljubi vse in ker so vsi grešniki, Bog ljubi grešnike. Bog ljubi ves svet (Janez 3:16), vendar iz tega ne sledi, da odobrava greh. Dober starš ima rad svoje otroke, vendar to ne pomeni, da jim dovoli, da počnejo vse, kar hočejo. Ko sin laže svoji materi, še lahko ljubezen on; vendar ji ni treba odobravati laganja in ga lahko, zaljubljena, popravi.



Povsem mogoče je imeti nekoga rad in hkrati opozarjati na njegovo napako. Pravzaprav ljubezen včasih zahteva, da opozorimo na napako. Če se sorodnik ukvarja s prepovedanimi drogami, ali ni najbolj ljubeče soočiti se z uporabo drog in ponuditi pomoč? Če se poročeni prijatelj spogleduje z nekom, ki ni njegov zakonec, kaj je bolj ljubeče – zamižati na eno oko in upati na najboljše ali opozoriti prijatelja na neizbežne posledice? Greh uničuje (Jakob 1,15), ljubezen pa skuša preprečiti uničenje. Ljubezen ne uživa v zlu, ampak se veseli resnice (1 Korinčanom 13,6).





Pomembno je opredeliti ljubezen pravilno. Če nekdo z ljubeznijo misli ploskati grešnemu življenjskemu slogu, ignorirati greh ali trditi, da dejanja niso pomembna, potem je to napačen pogled na ljubezen. Svetopisemsko je ljubezen delati tisto, kar je za nekoga najboljše, ne glede na ceno. Ljubezen je torej resnična. Prevara nikomur ne more prinesti najboljšega.



Jezus je pokazal popolno ravnovesje med resnico in milostjo (Janez 1:14). Poosebljal je oboje. Jezus je vedno govoril, kar je bilo natančno in nedvoumno res, tistim, ki so nasprotovali resnici, pa je nasprotoval z ostrimi očitki (glej Matej 23:33). Toda Jezus je imel samo besede tolažbe in milosti za tiste, ki so prišli k njemu v kesanju, ne glede na njihov greh (glej Luka 7:48). Ne moremo ignorirati resnice in ji reči milost, prav tako ne moremo ignorirati milosti in ji reči resnica. Resnica je, da bo Bog sodil greh; milost je, Bog nas rešuje greha.

Lahko in moramo ljubiti neskesane grešnike in tiste, ki nočejo priznati svojega greha. Želeti bi jim morali najboljše in jim delati dobro. In povedati bi jim morali resnico o njihovem grehu, skupaj s sporočilom o Božji milosti v Kristusu – greh je lahko odpuščen in srca se lahko obnovijo.

Pri vsem tem je pomembno dovoliti, da Sveto pismo (in samo Sveto pismo) opredeli greh in pravičnost. Če Sveto pismo pravi, da je nekaj greh, potem nas noben družbeni pritisk, posvetna modrost ali osebna izkušnja ne sme prisiliti, da rečemo kaj drugače. Resnica je resnica, ne glede na to, kaj kdo reče ali kako se kdo počuti.

Enako pomembno je posredovati resnico v ljubezni (Efežanom 4:15) in si prizadevati za Kristusovo ravnovesje resnice in milosti. Prav tako je pomembno, da se vsake situacije lotite v duhu ponižnosti in odpuščanja. Ljubezen pokriva množico grehov (1 Petrovo 4,8). Ni nam treba poudariti vsakega greha ali ločiti vsakega dejanja.

Pavel, ki se je pogosto znašel v družbenih in verskih vrtincih, je dobro povedal: Gospodov služabnik ne sme biti prepirljiv, ampak mora biti do vseh prijazen, sposoben poučevati, ne zamerljiv. Nasprotnike je treba nežno poučiti v upanju, da jim bo Bog podelil kesanje in jih pripeljalo do spoznanja resnice (2 Timoteju 2:24–25). Ko druge poučujemo o resnici, počnimo to nežno in prijazno do vseh.



Top