Ali bi morali kristjani dati vse, kar imajo, razen osnovnih potrebščin?
Večina kristjanov bi rekla, da ni treba razdati vsega svojega imetja, razen osnovnih potrebščin. Vendar nekateri menijo, da je to tisto, kar je pridigal Kristus, in bi zato morali kristjani to prakticirati. Čeprav obstaja veliko razlag tega, kar je Kristus rekel glede imetja, bi se večina ljudi strinjala, da je govoril v duhovnem smislu in ne v dobesednem.
Odgovori
Lukež 3:11 pravi: Kdor ima dve srajci, naj jih deli s tistim, ki nima, in kdor ima hrano, naj stori enako. Vsekakor se zdi, da to pomeni, da bi si morali prizadevati preživeti samo z enim kompletom oblačil in samo s toliko hrane, kot jo potrebujemo za preživetje. Toda potem se pojavijo vprašanja: Kaj pa prihranek denarja? Ali moramo živeti iz rok v usta? Ali je grešno imeti oblačila v omari?
V Ameriki nas je večina premožnejših od povprečnega človeka na svetu. Smo veliko bogatejši od osebe, ki ima samo dve srajci. Toda Lukež 3:11 ne pomeni, da mora vsakdo, ki ima več kot en komplet oblačil ali prihrankov več kot tisto, kar potrebuje za preživetje, te stvari dati stran. Pravzaprav Sveto pismo na več mestih uči, da je dobro varčevati z denarjem (Pregovori 6:6–8; Matej 25:14–27), in Pregovori dobro govorijo o varčevanju dediščine za naše otroke (Pregovori 13:22). Ta verz moramo (kot bi morali vedno, ko beremo Sveto pismo) brati v kontekstu.
V Lukežu 3,7-18 govori Janez Krstnik. Množice, ki so se prišle krstit, opozarja, da se morajo pokesati in nato obroditi sad ter dokazati spremenjeno srce (Lk 3,8). Janez jim pove, da je bil sodni dan blizu (7. verz); Božja sekira bo posekala tista drevesa, ki ne obrodijo dobrih sadov, in ta sekira je že bila pripravljena sekati (verz 9). Ljudje se na to opozorilo odzovejo z vprašanjem, kaj naj storijo (verz 10). Janez pravi, naj dajo svoje srajce in hrano (verz 11). Pobiralcem davkov pravi, naj ljudem ne zaračunavajo preveč (vrstica 13), vojakom pa naj bodo pravični, pošteni in zadovoljni s svojimi plačami (vrstica 14). Janez uči vsako od teh skupin, kako vzeti stvari, ki jih je Bog dal – imetje, denar in moč – in jih uporabiti modro in za Božjo slavo, ne za lastno korist.
Janezovo osnovno sporočilo je, da mora biti Božje ljudstvo glede na čakajočo sodbo dobrodelno, požrtvovalno, pravično in zadovoljno. Ker je sodba tik za vogalom, ni čas za kopičenje dobrin tega sveta, goljufanje ljudi ali zlorabo položaja oblasti. Ponižno, skesano srce bo nagnjeno k dobrohotnosti, poštenosti in usmiljenju.
Bog ni nikoli nikogar obsodil zaradi bogastva, vendar daje resna opozorila tistim, ki iščejo bogastvo bolj kot iščejo Boga. Prvo pismo Timoteju 6:17 pravi, da naj bogati ne upajo na bogastvo, ki je tako negotovo, ampak . . . upajo v Boga, ki nam bogato daje vse, kar nam je v veselje. Imeti bogastvo (ne glede na to, ali imamo 25 ali 25 milijonov dolarjev) ni slaba stvar, če ohranimo upanje v Boga in ta sredstva uporabimo za njegovo slavo. Božja želja je, da svoja srca usmerimo k stvarem zgoraj in ne k stvarem na tej zemlji (Matej 6:19–21).
Načela v Janezovem sporočilu veljajo še danes. Ko je naše srce prav pred Bogom, bomo hitro žrtvovali in dajali drugim. Bog ljubi veselega darovalca (2 Korinčanom 9,7). Vsak dan bi morali moliti, da bi poiskali Gospodovo vodstvo, kako najbolje uporabiti denar in druge vire, ki nam jih je zaupal.