Ali bi morali kristjani poskušati evangelizirati ateiste?

Ali bi morali kristjani poskušati evangelizirati ateiste? Odgovori



Kot kristjani, ki poznajo Božjo ljubezen in imajo zagotovilo o večnosti v nebesih, je težko razumeti, zakaj bi kdo želel biti ateist. Ko pa spoznamo naravo greha in njegov močan vpliv na um in srce, začnemo razumeti, od kod prihaja ateist. Svetopisemsko rečeno, ateist ne obstaja. Psalm 19:1-2 nam pove, da nebesa oznanjajo Božjo slavo. Vidimo njegovo ustvarjalno moč v vsem, kar je ustvaril. Rimljanom 1:19-20 sledi tej ideji in nam pravi, da nam je bilo to, kar je mogoče vedeti o Bogu, razkrito skozi stvarstvo in vsak, ki to zanika, zatira resnico v krivici (v. 18). Psalm 14:1 in 53:1 izjavljata, da so tisti, ki zanikajo obstoj Boga, neumni. Torej ateist ali laže ali je norec ali oboje. Torej, kaj je tisto, zaradi česar nekdo zanika Boga?



Glavni cilj tistih, ki so pod vplivom grehovne narave, je, da se naredijo za boga, da imajo popoln nadzor nad svojim življenjem, ali tako misli. Potem pride religija skupaj z obveznostmi, sodbami in omejitvami, medtem ko ateisti domnevajo, da definirajo svoj pomen in moralo. Ne želijo se podrediti Bogu, ker so njihova srca sovražna proti Bogu in nimajo želje, da bi bili podrejeni njegovi postavi. Pravzaprav tega niso sposobni storiti, ker jih je njihov greh zaslepil za resnico (Rimljanom 8:6-7). Zato ateisti večino svojega časa preživijo pri pritoževanju in prepiranju ne o svetopisemskih dokaznih besedilih, temveč o tem, kaj je treba in ne. Njihova naravna upornost sovraži Božje zapovedi. Preprosto sovražijo idejo, da bi moral karkoli – ali kdorkoli – imeti nadzor nad njimi. Česar se ne zavedajo, je, da jih sam Satan nadzoruje, jih slepi in pripravlja njihove duše na pekel.





Kar zadeva evangelizacijo ateistov, ne bi smeli zatajiti evangelija nekomu samo zato, ker trdi, da je ateist. Ne pozabite, da je ateist prav tako izgubljen kot musliman, hinduist ali budist. Bog zagotovo želi, da širimo evangelij (Matej 28:19) in da branimo resnice njegove besede (Rimljanom 1:16). Po drugi strani pa nismo dolžni izgubljati časa, da bi prepričevali nevoljne. Pravzaprav smo opozorjeni, naj ne vlagamo pretiranih naporov na tiste, ki so očitno nezainteresirani za kakršne koli poštene razprave (Matej 7:6). Jezus je apostolom rekel, naj gredo oznanjevat Besedo, vendar ni pričakoval, da bodo ostali nikjer, dokler se ne spreobrne vsak zadnji (Matej 10:14).



Morda je najboljša taktika, da vsakemu omogočimo dvom, vsaj sprva. Vsako vprašanje, na katerega je odgovoren pošten in resničen, daje tej osebi možnost, da sliši evangelij. Če pa se ta oseba samo prepira, je sovražna ali kako drugače ne posluša, je verjetno čas, da gremo drugam. Nekateri ljudje so popolnoma in popolnoma otrdeli za evangelij (Pregovori 29:1). Lahko so racionalni ali iracionalni, vendar obstajajo svetopisemski razlogi, da verjamemo, da so nekateri ljudje prostovoljno imuni na vpliv Svetega Duha (1. Mojzesova 6:3). Ko smo se v dobri veri potrudili, da bi se z nekom pogovarjali in je nedosegljiv, nam je zapovedano, naj otresemo prah s čevljev (Lk 9,5) in svoj čas porabimo za pogovor s tistimi, ki so bolj duhovno odprto. Tako kot v vseh stvareh je Božja modrost ključnega pomena. Bog nam je obljubil to modrost, če prosimo (Jakob 1:5), in zanjo bi morali moliti in zaupati Božjim spodbudom, da vemo, kako in kdaj končati dialog s sovražnim ateistom.





Top