Kaj Sveto pismo pravi o grenkobi?

Kaj Sveto pismo pravi o grenkobi? Odgovori



Zagrenjenost je zamerljiv cinizem, ki ima za posledico močan antagonizem ali sovražnost do drugih. Sveto pismo nas uči, da se znebimo vsake zagrenjenosti, besa in jeze, pretepanja in klevetanja, skupaj z vsako obliko zlobe. Nato nam pove, kako ravnati s takšno grenkobo in njenimi sadovi, tako da smo drug do drugega prijazni in sočutni, si odpuščamo, tako kot vam je Bog v Kristusu odpustil (Efežanom 4:31-32).



Kot pridevnik beseda grenko pomeni oster kot puščica ali oster na okus, neprijeten; strupeno. Ideja je zamisel o strupeni vodi, ki so jo dali ženskam, ki so bile osumljene prešuštva v Številkah 5:18: grenka voda, ki prinaša prekletstvo. V prenesenem pomenu se grenkoba nanaša na duševno ali čustveno stanje, ki razjeda ali ga razjeda. Grenkoba lahko vpliva na tistega, ki doživlja globoko žalost ali karkoli, kar deluje na um tako, kot strup deluje na telo. Zagrenjenost je tisto stanje duha, ki se zavestno drži jeznih občutkov, pripravljeno se užaliti, lahko v vsakem trenutku izbruhne jeza.





Najpomembnejša nevarnost, ko se podležemo grenkobi in ji dovolimo, da vlada našim srcom, je ta, da je duh, ki zavrača spravo. Posledično zagrenjenost vodi v jezo, ki je eksplozija na zunanji strani občutkov v notranjosti. Takšna nebrzdana jeza in jeza pogosto vodita do pretepanja, ki je predrzno samozavest jezne osebe, ki mora vsi slišati njegove zamere. Drugo zlo, ki ga povzroča zagrenjenost, je klevetanje. Kot je uporabljen v Efežanom 4, se ne nanaša na bogokletje zoper Boga ali zgolj klevetanje ljudi, temveč na kakršen koli govor, ki izvira iz jeze in je namenjen ranitvi ali ranitvi drugih.



Vse to nato vodi v duh zlobe, ki označuje zlobnost ali občutke močnega sovraštva. Takšen odnos je čuten in hudič v svojih vplivih. Zlobnost je nameren poskus škodovanja drugi osebi. Zato je treba odstraniti vsako obliko zlobe (Efežanom 4:31).



Oseba, ki je zagrenjena, je pogosto zamerljiva, cinična, ostra, hladna, neizprosna in je neprijetna v bližini. Vsak izraz teh lastnosti je greh proti Bogu; so iz mesa, ne iz njegovega Duha (Galatom 5,19-21). Hebrejcem 12:15 nas opozarja, naj poskrbimo, da nihče ne zamudi Božje milosti in da nobena grenka korenina ne zraste, da bi povzročila težave in oskrunila mnoge. Vedno moramo biti previdni, da dovolimo, da grenke korenine rastejo v naših srcih; zaradi takšnih korenin bomo izgubili božjo milost. Bog želi, da bi njegovo ljudstvo živelo v ljubezni, veselju, miru in svetosti – ne v grenkobi. Zato mora vernik vedno skrbno bdjeti in se varovati pred nevarnostmi grenkobe.





Top