Kaj Sveto pismo pravi o lakoti v Svetem pismu?

Kaj Sveto pismo pravi o lakoti? Odgovori



V mnogih delih sveta so danes verige preskrbe s hrano zaostala. Toda po vsem Svetem pismu lakota ni bila redek pojav. Čeprav so bili fizični vzroki lakote različni, Sveto pismo navaja, da Bog nadzoruje tudi v času pomanjkanja. Božja želja, da Izraelu prinese lakoto, je bila pridobiti pozornost svojega ljudstva na zanesljiv način – skozi njihove želodce.



Vse lakote niso posledica neposredne božje sodbe. Živimo v svetu, ki je bil preklet zaradi greha, in tla ne rodijo tako kot pred padcem človeka. 1. Mojzesova knjiga 3:17–19 nam pove, da ni bilo prekletjeno samo človeštvo, ampak tudi celotno stvarstvo. V različnih časih lakote so bili ljudje soočeni z možnostjo, da se obrnejo na pravega Boga in Stvarnika vsega. Jožefov čas v Egiptu mu je omogočil, da je upravljal državo v času neverjetnih darov in hude lakote (Geneza 41:25–31). Jasno je, da je imel Bog absolutno moč nad to lakoto (verz 28), vendar to ni opisano kot neposredna sodba, saj je lakota postala huda med številnimi narodi (verz 57).





Obstaja veliko primerov lakote, podobnih tisti v Jožefovem času, ki niso podani kot posebna sodba. Vendar pa je veliko lakote so bili uporabljal kot sodbo, da bi prikazal resnost greha ljudi in jih pripeljal do kesanja. Ko je Mojzes Izraelcem dajal nekaj končnih Božjih navodil, je govoril o blagoslovih in prekletnjih bodisi poslušnosti bodisi zanikanju Gospoda. Če so se odločili, da ne bodo poslušali Božjih zapovedi in sledili malikom, potem bo Gospodova jeza gorela nad vami in zaprl bo nebesa, da ne bo deževalo in zemlja ne bo obrodila, in kmalu boste izginili iz dobre dežele. Gospod vam daje (5 Mz 11,17).



V času kralja Ahaba je bila v Samariji huda lakota (1 Kr 18:2). Ni naključje, da je Ahab pred tem postavil oltar Baalu ​​v Baalovem templju, ki ga je zgradil v Samariji. Ahab je naredil tudi palico Ašere (1 Kralj. 16:32–33). Bog je bil v postavi kristalno jasen: če bi Izrael služil lažnim bogovom, bi v deželi nastala lakota. Ahab se je poklonil lažnim bogovom in Bog je ustavil dež. Lakota v času vladavine Ahaba in Jezabele nikogar ne bi smela presenetiti.



Po določilih Stare zaveze so ljudje, ki so poskušali živeti brez Boga, pogosto prebudili svoje resnične potrebe zaradi lakote. Če ostanemo brez dovolj hrane, lahko pritegnemo našo pozornost, kot Bog dobro ve: ponižal te je, povzročil lakoto in te nato nahranil z mano, ki je nisi poznal ne ti ne tvoji predniki, da bi te naučil, da človek ne živi od tega. samo kruh, ampak na vsako besedo, ki prihaja iz GOSPODOVIH ust (5 Mz 8,3).



Še hujša od lakote telesne hrane je lakota duhovne hrane. Ker je Izrael zavrnil preroke, je Bog obljubil hudo sodbo: 'Prihajajo dnevi,' govori Suvereni GOSPOD, 'ko bom poslal lakoto po deželi - ne lakote hrane ali žeje po vodi, ampak lakoto poslušati GOSPODOVE besede« (Amos 8:11). Kako tragično, da smo se oglušili o Boga in nam je bilo dano ravno tisto, kar želimo – molk od Boga!

Bog je v svoji dobroti poslal svojega Sina na zemljo. Jezus je Kruh življenja, ki prihaja iz nebes in daje življenje svetu (Janez 6,33). Jezus nam je obljubil, da po veri vanj ne bomo nikoli več doživeli duhovne lakote: Kdor pride k meni, ne bo nikoli lačen (verz 35). Toliko bolje kot mana Stare zaveze, Jezus daje življenje za vedno: jaz sem kruh življenja. Vaši predniki so jedli mano v puščavi, pa so umrli. Toda tukaj je kruh, ki prihaja iz nebes, ki ga sme vsak jesti in ne umre. Jaz sem živi kruh, ki je prišel iz nebes. Kdor bo jedel ta kruh, bo živel večno (verzi 48–51). V Kristusu ni duhovne lakote; prej imamo pravi praznik božje dobrote. Nekega dne bo tudi prekletstvo na tleh odstranjeno in nova zemlja ne bo nikoli videla nobene vrste lakote (Razodetje 22:3).



Top