Kaj pomeni imeti mir z Bogom?

Kaj pomeni imeti mir z Bogom? Odgovori



Preden lahko razumemo, kaj pomeni imeti mir z Bogom, se moramo zavedati, da so ljudje v našem naravnem stanju Božji sovražniki. Ker smo grehovno naravo podedovali od svojih prastaršev, Adama in Eve (1. Mojzesova 3; Rimljanom 5:12), smo rojeni z nagnjenjem, da ugajamo sebi in smo sami sebi bogovi. Ta uporniška narava nas spravlja v nasprotje z našim popolnim Stvarnikom. Njegova pravična narava ne more spregledati našega greha; pravičnost zahteva kazen (Rimljanom 3:23; 6:23). Ne moremo ustvariti miru z Bogom, ker naša najboljša prizadevanja na naš najboljši dan niso nič drugega kot umazane krpe v primerjavi z njegovo svetostjo (Izaija 64:6). V našem grešnem stanju se torej ne moremo spraviti, ne moremo imeti miru z Bogom, ne glede na to, kako se trudimo.



Bog je prevzel pobudo pri iskanju miru z nami tako, da je poslal svojega Sina na zemljo. Jezus je živel popolno življenje, njegovo križanje je plačalo za grehe vseh, ki bi zaupali vanj (Hebrejcem 4:15; 2 Korinčanom 5:21), njegovo vstajenje pa zagotavlja našo opravičitev pred Bogom (Rimljanom 4:25). Jezus je Princ miru (Izaija 9:6) in On je tisti, ki nam daje mir z Bogom. Zato se sporočilo odrešenja v Kristusu imenuje evangelij miru (Efežanom 6,15).





Besede angelov pastirjem na tisti prvi božič so bile Slava Bogu v najvišjih nebesih in mir na zemlji tistim, ki jih je Bog po volji (Lk 2,14). S kom je Bog zadovoljen? Božje veselje in mir počivata na tistih, ki po veri sprejmejo Božjega Sina (Jn 1,12). Ker smo bili opravičeni z vero, imamo mir z Bogom po našem Gospodu Jezusu Kristusu (Rim 5,1). Mir z Bogom pomeni, da je bil naš dolg za velik greh plačan in da nas Bog vidi kot pravične (Kološanom 2:14; Rimljanom 3:22). Nismo več sovražniki, ampak ljubljeni otroci (1 Jn 3,2). Njegova sveta narava ima lahko občestvo z nami, ker nas vidi v Kristusu.



Mir z Bogom pomeni, da je naša vest čista (Hebrejcem 10:22; Titu 3:5). Velika teža krivde, ki nas je vse pestila, je izginila, položena na Jezusa na križu (Kološanom 2:14; 1. Petrovo 2:24). Sram, ki smo ga upravičeno čutili zaradi hudobnih dejanj, ki smo jih storili, je nosil Jezus. Bog Oče nas posvoji kot svoje lastne otroke in nas vabi, naj pogumno stopimo pred prestol milosti, da bi se z njim pogovarjali in prosili za tisto, kar potrebujemo (Hebrejcem 4:16). Za kristjana ohranjanje občutka miru z Bogom pomeni, da svoje stalne grehe in neuspehe ohranjamo spovedani (1. Janez 1:9). Ni nam treba kar naprej spovedovati, da bi vzpostavili mir z Bogom; Jezus je to storil na križu, ko smo verovali. Resnično na novo rojeni ljudje živijo v nenehnem kesanju, tako da se noben greh ne bo ukoreninil, da bi jih spet oskrunil (Janez 3:3; Rimljanom 6:1–4). Neizpovedan greh kvari veselo druženje med Božjim otrokom in njegovim Očetom.



Tudi mir z Bogom omogoča kristjanu, da živi brez strahu pred smrtjo ali večnostjo. Naše upanje je trdno v spoznanju, da je Jezus storil vse, kar je bilo potrebno, da bi nas popravil z Bogom (Matej 5:17; Janez 3:16–18). Naš zadnji dih na zemlji bo naš prvi dih v nebesih (2 Korinčanom 5:6–8; Luka 16:22). Sveti Duh nam je bil dan kot prstan obljub, gotovost, da se bo zagotovo zgodil večji dogodek (2. Korinčanom 1:22; 5:5). Trenutno Sveti Duh živi v nas, da nas vodi, obsoja, tolaži in spominja na Jezusovo dokončano žrtev v našem imenu (Janez 14:16–17; 16:8–11; 1. Korinčanom 3:16; 6:19). ; Efežanom 1:13–14).



Ljudje so bili ustvarjeni za življenje v miru z Bogom. Greh je uničil ta mir in ga še vedno uničuje za vse, ki zavrnejo Jezusovo ponudbo odrešenja. Vendar vsak, ki kliče Gospodovo ime, v svojem srcu verjame, da je Jezus edina pot do Boga, in se mu je pripravljen predati, saj ima Odrešenik in Gospod lahko mir z Bogom (Rimljanom 10:9–10, 13). ; Janez 3:16, 36; Apostolska dela 2:21, 28).



Top