Kaj pomeni, da je ljudem določeno, da enkrat umrejo (Hebrejcem 9:27)?

Odgovori



Hebrejcem 9:27 piše: Ljudem je določeno enkrat umreti, po tem pa sodba (KJV). Pismo Hebrejcem se osredotoča na Jezusovo superiornost in odgovornost, ki jo moramo posvetiti njemu. Hebrejcem 9 poudarja Jezusovo superiornost v njegovi vlogi posrednika nove in večno trajne zaveze. Blizu konca konteksta pisec Hebrejcem navaja, da je ljudem določeno enkrat umreti (Hebrejcem 9:27). To, kar avtor misli s tem, nam pomaga razumeti drug način, kako je Jezus superioren in vreden našega zaupanja in naše ljubezni.

Prvič v tem kontekstu pisatelj pojasnjuje, da je imela prva zaveza – Mojzesova zaveza (Izhod 19:5–6) – svoje lastne predpise za čaščenje (Hebrejcem 9:1–2). Posebej navaja tabernakelj in njegovo opremo (Hebrejcem 9:2–5). Ko je bil tabernakelj zgrajen in deloval, je duhovnik redno vstopal v zunanji del tabernakelja, da bi daroval žrtve (Hebrejcem 9:6). Toda redkeje bi vstopil veliki duhovnik, da bi prinesel žrtve za grehe, storjene v nevednosti (Hebrejcem 9:7). Pisatelj pojasnjuje, da tabernakelj in predpisi za bogoslužje tam – vključno z nenehnimi žrtvami – ponazarjajo, da te stvari niso enkrat za vselej rešile problema greha; namesto tega so se veselili Nekoga, ki bo (Hebrejcem 9:8–10). To je pomembno iz več razlogov – eden je, da je ljudem določeno enkrat umreti (Hebrejcem 9:27).



Medtem ko so duhovniki vstopili v fizični tabernakelj, narejen s človeškimi rokami in so morali večkrat darovati žrtve, je Jezus vstopil v sveti kraj, ki ni bil narejen s človeškimi rokami, in ponudil eno popolno žrtev – sebe – za razrešitev greha in zagotavljanje večnega odrešenja (Hebrejcem 9:11– 12). Na ta način je Jezus rešil problem greha in smrti – problem, ki je ljudem nekoč usodil smrt. Žrtve Mojzesove zaveze so bile številne in so bile začasne. Niso mogli odvzeti greha; lahko bi le opozorili na potrebo, da se ta greh obravnava enkrat za vselej. Jezus nas je kot Popolna Žrtev lahko očistil greha in osvobodil smrti (Hebrejcem 9:13–14).



Ko je to storil, je Jezus postal tudi posrednik nove zaveze (napovedana v Jeremiji 31). Ta zaveza za Izrael in Judo (Jeremija 31:31) bi ljudem zagotovila odpuščanje in da bodo Božje ljudstvo (Jeremija 31:34). Nova zaveza bi bila Božji način reševanja greha in smrti za Izraelce in Jude. Jezusova žrtev ni zagotovila le večne odrešitve za vse, ki bi zaupali vanj, ampak je zagotovila tudi sredstva za izpolnitev nove zaveze za Izrael in Judo nekega dne v prihodnosti – prizadela jih je tudi problem greha, ker je določeno, da ljudje enkrat umrejo. Stara zaveza Izraelovemu ljudstvu ni zagotovila pravičnosti; pokazal je le potrebo po odrešitvi v Kristusu (Galačanom 3:24). Tako je nova zaveza boljša od stare zaveze in Jezus kot posrednik nove zaveze je višji od Mojzesa (Hebrejcem 9:15–22; 3:1–6).

Jezusova žrtev je bila enkrat za vselej, ne kot pogosto ponavljajoče se žrtve, ki so jih prinesli duhovniki. In njegova žrtev je bila učinkovita kot sprejemljiva žrtev Očetu. S svojo žrtvovanjem je odstranil greh (Hebrejcem 9:26) in tako rešil problem smrti, ki je posledica greha. Ljudem je določeno enkrat umreti in nato soditi (Hebrejcem 9:27). Zaradi Jezusove popolne žrtve se nam ni več treba bati smrti, ker bomo vstali v novem življenju (1. Korinčanom 15:20–21). Ni se več treba bati sodbe, ker smo po milosti po veri osvobojeni greha (Efežanom 2:8–9). Ne bomo obsojeni zaradi greha, ker smo v Jezusu odpuščeni in smo postali pravični. Ko bo spet prišel, ne bo za sojenje greha tistih, ki so bili odkupljeni (Hebrejcem 9:28).



Ljudem je določeno, da enkrat umrejo, vendar je Jezus premagal greh in smrt, zato moramo biti pozorni nanj in na to, kar je naredil in rekel (Hebrejcem 2:1).