Kakšna je legenda o Potepuškem Židu?

Odgovori



Legenda o Potepuškem Židu je opozorilna zgodba, ki je v obtoku že stoletja. V bistvu je Potepuški Jud nesmrten človek, ki je obsojen na potovanje od kraja do kraja v nenehnem žalostnem stanju do drugega Kristusovega prihoda kot kazen za njegovo slabo ravnanje s Kristusom v Njegovi strasti. Ne gre za svetopisemsko zgodbo, saj Sveto pismo ne omenja nikogar, Juda ali drugega, ki bi bil preklin na enak način, kot naj bi bil Potepuški Jud.



Odvisno od različice zgodbe so domišljijske podrobnosti o Potepuškem Židu nekoliko drugačne. Večina različic poudarja njegovo nezmožnost umiranja in njegovo prekletstvo nemira: potuje po svetu in se lahko ustavi le, da bi pojedel obroke, preden se znova odpravi naprej.





Ena različica, iz srednjega veka, opredeljuje Potepuškega Juda kot človeka po imenu Cartaphilus, ki je zmerjal Jezusa Kristusa, ko je nosil svoj križ na Kalvarijo. Zgodba pravi, da je ta človek, ko je videl Jezusa mimo, rekel, naj gre hitreje in se neha klatiti, na kar je Odrešenik odgovoril z nekaj takega: Grem, ti pa počakaj, da pridem. Jezusove besede Kartafilu so ga preklinjale, da bo potoval po zemlji do drugega prihoda.



V italijanski različici zgodbe iz štirinajstega stoletja je tatajočemu Judu ime John Buttadeus – Buttadeus je latinščina za udariti Boga, kar se nanaša na Janezov domnevni fizični napad na Jezusa. Druge različice prav tako povezujejo zločin potujočega Juda s fizičnim nasiljem: leta 1228 je moški trdil, da je v Armeniji srečal moškega, ki naj bi bil vratar Poncija Pilata in je udaril Jezusa na poti na Kalvarijo.



V drugih različicah zgodbe je bil zločin Potepuškega Juda preprosto zatajitev pomoči trpečemu Kristusu. V šestnajstem stoletju je nemški škof trdil, da je v Hamburgu srečal visokega, bosonogega, dolgolasega moškega. Moški je rekel, da mu je ime Ahasver in da je judovski čevljar, ki ni hotel pomagati Gospodu v njegovi stiski. Kasneje so tega istega Ahasverja domnevno opazili v Madridu v Španiji, kjer je pokazal tekoče znanje vseh jezikov.



Obstaja veliko drugih različic mita o potepuškem Judu in o njih so govorili v številnih kulturah po vsem svetu. V nekaterih ponovitvah se Potepuški Jud spreobrne v krščanstvo in deluje kot evangelist povsod, kamor gre. Pri drugih je preprosto preklet v svoji bedi. Različne različice mu dajejo različna imena: Melmoth, Matathias, Malchus, Isaac Laquedem (francosko), Janez čaka na Boga (špansko za Janez čaka na Boga) in Čevljar iz Jeruzalema (finsko za Čevljar iz Jeruzalema). V vseh različicah je tema, da prekletstvo Kristusa prinaša prekletstvo.

Prekletstvo Potepuškega Juda ima nekaj podobnosti s prekletstvom, ki ga je Bog naložil Kajnu po umoru Abela. Poleg odloka, da Kajn ne bo mogel več obdelovati zemlje za pridelavo pridelkov, je Bog rekel: Nemiren potepuh boš po zemlji (1 Mz 4,14). Več tisočletja tavanje ni omenjeno kot del Kajnove kazni in nesmrtnost se ne omenja, čeprav ga je Bog zaznamoval, da ga nihče ne bi ubil (1 Mz 4,15).

Nekateri vidijo legendo o potujočih Judih kot metaforo za stisko judovskega ljudstva na splošno: pod Mojzesom so Judje štirideset let tavali po puščavi; in štirideset let po tem, ko so Jezusa zavrnili kot Mesijo, so Judje izgubili svoj tempelj in svoj narod ter so se bili prisiljeni razkropiti po različnih krajih po svetu. Nekatere antisemitske skupine so za propagando uporabljale koncept potujočega Juda in izraz Potepuški Jud , ki se uporablja kot epitet, velja za žaljivo.

Spet legenda o Potepuškem Judu nima podlage v Svetem pismu. To je bajka, ki si je izposodila nekaj elementov iz Svetega pisma, vključno z omembo Jezusa, vendar je izmišljena zgodba. Med njegovim sojenjem in križanjem je bil Jezus res posmehovan; na poti na Kalvarijo pa nimamo zapisa, da bi ga kdo slabo ravnal. V Luki 23:27 piše, da so ženske iz Jeruzalema jokale in jokale za njim. V svojem odgovoru Jezus ni nikoli nikomur izrekel prekletstva. V vsem, kar je rekel, je bil zgled milosti in resnice. Ko so ga napadli in ponižali rimski vojaki, se ni maščeval (Matej 27:27–31). Ko so mu lažni obtožniki lagali, je Jezus molčal in ni odgovoril (Mr 14,61). Vsaka domnevna interakcija s človekom, ki se mu je posmehoval, z Jezusom, ki ga je preklinjal, je preprosto mit.