Kaj je izlitje Svetega Duha?

Kaj je izlitje Svetega Duha? Odgovori



Izlitje Svetega Duha – izlitje Božjega Duha, da bi napolnil in vselil ljudi – je bilo prerokovano v Stari zavezi in se je izpolnilo na binkošti (Apostolska dela 2). Ta dogodek je bil napovedan v Stari zavezi: v Izaiju 44:3 je Bog rekel Izraelu: Nalil bom vodo na žejno zemljo in potoke na suho; Svojega Duha bom izlil na tvoje potomce in svoj blagoslov na tvoje potomce. Sveti Duh je predstavljen kot voda življenja, ki rešuje in blagoslavlja umirajoče ljudi. Na binkoštni dan je Peter kot izpolnjeno citiral še eno prerokbo: Svojega Duha bom izlil na vse ljudi. Vaši sinovi in ​​hčere bodo prerokovali, vaši starci bodo sanjali sanje, vaši mladeniči bodo videli videnja. Tudi na svoje služabnike, moške in žene, bom v tistih dneh izlil svojega Duha. . . . In vsak, ki kliče Gospodovo ime, bo rešen (Joel 2:28–29, 32).



Izlitje Svetega Duha je uvedlo novo obdobje, cerkveno dobo. V Stari zavezi je bil Sveti Duh redek dar, ki je bil dan le nekaj ljudem in to običajno le za kratek čas. Ko je bil Savl maziljen za kralja Izraela, je Sveti Duh prišel nanj (1 Samuelova 10:10), ko pa je Bog odstranil svoj blagoslov Savlu, ga je Sveti Duh zapustil (1 Samuelova 16:14). Sveti Duh je prišel tudi za določene trenutke ali letne čase v življenju Otniela (Sodniki 3:10), Gideona (Sodniki 6:34) in Samsona (Sodniki 13:25; 14:6), da bi jim omogočil, da storijo njegovo bo in služil Izraelu. Ob binkoštih se je nanj izlil Sveti Duh vse verniki v Kristusa, in prišel je, da ostane. To je pomenilo veliko spremembo v delu Svetega Duha.





Pred aretacijo je Jezus obljubil, da bo svojim učencem poslal Svetega Duha (Janez 14:15–17). Duh živi z vami in bo v vas, je rekel Jezus (Jn 14,17). To je bila prerokba o prebivanju Duha, še ena značilnost cerkvene dobe. Izlitje Svetega Duha v Apostolskih delih 2 je zaznamoval tudi izpolnitev Jezusovih besed, saj je Sveti Duh prišel na vse vernike na močan, viden (in slišen) način. Luka zabeleži dogodek: Nenadoma je iz nebes prišel zvok, kot piha silovit veter, in napolnil vso hišo, kjer sta sedela. Videli so nekaj, kar se je zdelo kot ognjene jezike, ki so se ločili in ustalili na vsakem od njih. Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in so začeli govoriti v drugih jezikih, kot jim je Duh omogočil (Apd 2,2–4). Takoj so z Duhom napolnjeni verniki šli na ulice Jeruzalema in oznanjevali Kristusa. Tisti dan je bilo rešenih in krščenih tri tisoč ljudi; cerkev se je začela (41. verz).



Izlitje Svetega Duha na človeštvo je bila inavguracija Nove zaveze, ki je bila potrjena z Jezusovo krvjo (Lk 22,20). V skladu z določili Nove zaveze je vsakemu verniku dan Sveti Duh (Efežanom 1:13). Vse od binkoštih je Sveti Duh krstil vsakega vernika v Kristusa v trenutku odrešenja (1 Kor 12,13), ko prihaja, da bi trajno prebival v Božjih otrocih.



V Apostolskih delih so trije izlitje Svetega Duha na tri različne skupine ljudi ob treh različnih časih. Prva je bila Judom in prozelitim v Jeruzalemu (Apostolska dela 2). Drugi je bil za skupino verujočih Samarijanov (Apostolska dela 8). Tretji je bil namenjen skupini verujočih poganov (Apostolska dela 10). Pomenljivo je, da je bil Peter prisoten pri vseh treh izlivih. Bog je trikrat poslal Svetega Duha z dokazljivimi znamenji, ko se je veliko naročilo izpolnjevalo. Isti Sveti Duh, ki je prišel na Jude, Samarijance in pogane na enak način v prisotnosti istega apostola, je ohranil zgodnjo cerkev enotno. Ni bilo judovske cerkve, samarijanske cerkve in rimske cerkve – bila je ena cerkev, en Gospod, ena vera, en krst (Efežanom 4:5).



Izlitje Duha se razlikuje od polnjenja z Duhom. Izlitje je bil edinstven prihod Svetega Duha na zemljo; polnjenje se zgodi vsakič, ko smo predani božjemu nadzoru nad svojim življenjem. Zapovedano nam je, da smo napolnjeni z Duhom (Efežanom 5:18). V zvezi s tem je možno, da se vernik bodisi napolni z Duhom bodisi pogasiti Duha (1. Tesaloničanom 5,19). V obeh primerih Sveti Duh ostane pri verniku (v nasprotju z dobo Stare zaveze, ko je Sveti Duh prišel in odšel). Polnjenje z Duhom je neposredna posledica podrejanja Božji volji, ugasnitev pa je neposredna posledica upora proti Božji volji.

Nekateri še vedno iščejo izlitje Svetega Duha na določeno skupino ljudi v določenem kraju ali času, vendar ni biblične podpore za ponovitev takšnega dogodka v binkoštnem slogu. Cerkev se je že začela; apostoli so že postavili ta temelj (Efežanom 2:20). Včasih pojemo pesmi, ki prosijo Svetega Duha, naj pride; realnost je, da je že prišel k nam – v trenutku odrešenja – in ko enkrat pride, ne odide. Izlitje Duha je dokončana prerokba, ki je uvedla cerkveno dobo in Novo zavezo, v kateri je vsem vernikom dan Sveti Duh.



Top