Kaj je molitev v jezikih?

Kaj je molitev v jezikih? Ali je molitev v jezikih molitveni jezik med vernikom in Bogom? Odgovori



Za ozadje si preberite naš članek o daru govorjenja v jezikih. Obstajajo štirje primarni odlomki iz Svetega pisma, ki so navedeni kot dokaz za molitev v jezikih: Rimljanom 8:26; 1 Korinčanom 14:4-17; Efežanom 6:18; in Judov verz 20. Efežanom 6:18 in Juda 20 omenjata molitev v Duhu. Vendar jeziki kot molitveni jezik niso verjetna razlaga molitve v Duhu.



Rimljanom 8:26 nas uči: Na enak način nam Duh pomaga v naši slabosti. Ne vemo, za kaj bi morali moliti, toda sam Duh posreduje za nas z vzdihi, ki jih besede ne morejo izraziti. Zaradi dveh ključnih točk je zelo malo verjetno, da Rimljanom 8:26 govori o jezikih kot o molitvenem jeziku. Prvič, Rimljanom 8:26 piše, da je Duh tisti, ki ječi, ne verniki. Drugič, Rimljanom 8:26 piše, da vzdihov Duha ni mogoče izraziti. Bistvo govorjenja v jezikih je izgovarjanje besed.





To nam pušča 1. Korinčanom 14:4–17 in verz 14: Kajti če molim v jeziku, moli moj duh, a moj um je brez sadov. Prvo pismo Korinčanom 14:14 jasno omenja molitev v jezikih. Kaj to pomeni? Prvič, preučevanje konteksta je izjemno dragoceno. Prvo Korinčanom 14. poglavje je predvsem primerjava/nasprotje daru govorjenja v jezikih in daru prerokbe. Verzi 2–5 jasno pojasnjujejo, da Pavel gleda na prerokbo kot na dar, ki je boljši od jezikov. Hkrati Pavel vzklika vrednost jezikov in izjavlja, da je vesel, da govori v jezikih bolj kot kdorkoli (verz 18).



Apostolska dela 2. poglavje opisuje prvi pojav daru jezikov. Na binkoštni dan so apostoli govorili v jezikih. V 2. poglavju Apostolskih del je jasno razvidno, da so apostoli govorili v človeškem jeziku (Apd 2,6-8). Beseda prevedeni jeziki v 2. poglavju Apostolskih del in v 1. poglavju 1. Korinčanom je glossa, kar pomeni jezik. To je beseda, iz katere dobimo naš sodobni angleški slovarček besed. Govorjenje v jezikih je bila zmožnost govoriti v jeziku, ki ga govornik ne pozna, da bi posredoval evangelij nekomu, ki govori ta jezik. Na večkulturnem območju Korinta se zdi, da je bil dar jezikov še posebej dragocen in izrazit. Korintski verniki so lahko zaradi darovanja jezikov bolje pripovedovali evangelij in Božjo Besedo. Vendar pa je Pavel zelo jasno povedal, da ga je treba tudi v tej rabi jezikov razlagati ali prevajati (1. Korinčanom 14:13, 27). Korintski vernik bi govoril v jezikih in oznanjal Božjo resnico nekomu, ki govori ta jezik, nato pa naj bi ta vernik ali drug vernik v cerkvi razlagal, kar je bilo izgovorjeno, tako da bi lahko celotna skupščina razumela, kar je bilo povedano.



Kaj je torej molitev v jezikih in kako se razlikuje od govorjenja v jezikih? Prvo pismo Korinčanom 14:13–17 navaja, da je treba razlagati tudi molitev v jezikih. Posledično se zdi, da je molitev v jezikih molitev k Bogu. Ta molitev bi služila nekomu, ki je govoril ta jezik, vendar bi jo bilo treba tudi razlagati, da bi lahko zgradili celotno telo.



Ta razlaga se ne strinja s tistimi, ki gledajo na molitev v jezikih kot na molitveni jezik. To alternativno razumevanje lahko povzamemo takole: molitev v jezikih je osebni molitveni jezik med vernikom in Bogom (1. Korinčanom 13:1), ki ga vernik uporablja za izgradnjo (1. Korinčanom 14:4). Ta razlaga je nesvetopisemska iz naslednjih razlogov: 1) Kako je lahko molitev v jezikih zasebni molitveni jezik, če ga je treba razlagati (1. Korinčanom 14:13–17)? 2) Kako bi molitev v jezikih lahko služila samoizgradnji, ko Sveto pismo pravi, da so duhovni darovi za izgradnjo cerkve in ne sebe (1. Korinčanom 12:7)? 3) Kako je lahko molitev v jezikih zasebni molitveni jezik, če je dar jezikov znamenje za nevernike (1. Korinčanom 14:22)? 4) Sveto pismo jasno pove, da vsi nimajo daru jezikov (1. Korinčanom 12:11, 28–30). Kako bi lahko bili jeziki dar za samoizobraževanje, če ga ne more imeti vsak vernik? Ali nas ni treba vseh vzgajati?

Nekateri razumejo molitev v jezikih kot skrivni kodni jezik, ki Satanu in njegovim demonom preprečuje, da bi razumeli naše molitve in s tem pridobili prednost pred nami. Ta razlaga je nesvetopisemska iz naslednjih razlogov: 1) Nova zaveza dosledno opisuje jezike kot človeški jezik, Satan in njegovi demoni pa dobro razumejo človeške jezike. 2) V Svetem pismu je zabeleženo nešteto vernikov, ki molijo v svojem jeziku na glas, brez skrbi, da bi Satan prestregel molitev. Tudi če Satan in/ali njegovi demoni slišijo in razumejo molitve, ki jih molimo, nimajo nobene moči, da bi preprečili Bogu, da bi odgovoril na molitve v skladu s svojo voljo. Vemo, da Bog sliši naše molitve in zaradi tega dejstva ni pomembno, ali Satan in njegovi demoni slišijo in razumejo naše molitve.

Kaj torej pravimo o številnih kristjanih, ki so izkusili molitev v jezikih in se jim zdi zelo osebno poučna? Prvič, svojo vero in prakso moramo temeljiti na Svetem pismu, ne na izkušnjah. Svoje izkušnje moramo gledati v luči Svetega pisma, ne razlagati Svetega pisma v luči naših izkušenj. Drugič, številni kulti in svetovne religije poročajo tudi o pojavu govorjenja v jezikih/molitve v jezikih. Očitno Sveti Duh ne obdaruje teh nevernih posameznikov. Torej se zdi, da so demoni sposobni ponarejati dar govorjenja v jezikih. Zaradi tega bi morali še natančneje primerjati svoje izkušnje s Svetim pismom. Tretjič, študije so pokazale, da je govorjenje/molitev v jezikih lahko naučeno vedenje. S poslušanjem in opazovanjem, kako drugi govorijo v jezikih, se lahko človek nauči postopka, tudi podzavestno. To je najverjetnejša razlaga za veliko večino primerov govorjenja/molitve v jezikih med kristjani. Četrtič, občutek samoizobraževanja je naraven. Človeško telo proizvaja adrenalin in endorfine, ko doživi nekaj novega, vznemirljivega, čustvenega in/ali ločenega od racionalne misli.

Molitev v jezikih je vsekakor vprašanje, o katerem se kristjani lahko spoštljivo in ljubeče strinjajo, da se ne strinjajo. Molitev v jezikih ni tisto, kar določa odrešenje. Molitev v jezikih ni tisto, kar loči zrelega kristjana od nezrelega kristjana. Ne glede na to, ali je molitev v jezikih osebni molitveni jezik ali ne, ni temelj krščanske vere. Torej, čeprav verjamemo, da svetopisemska razlaga molitve v jezikih odmika od ideje o zasebnem molitvenem jeziku za osebno izgradnjo, se zavedamo tudi, da so mnogi, ki tako prakticirajo, naši bratje in sestre v Kristusu in so vredni naše ljubezni in spoštovanja.



Top