Kakšen je pomen mesta Jeruzalem?

Kakšen je pomen mesta Jeruzalem? Odgovori



Že tisočletja je bil Jeruzalem pomembno mesto, ki pogosto pritegne pozornost velikega dela sveta, mesto pa je pomembno tako v svetopisemski zgodovini kot v svetopisemskih prerokbah. Jeruzalem je osrednji del številnih pomembnih dogodkov v Svetem pismu.



Mesto Jeruzalem se nahaja na robu ene najvišjih planin v Izraelu, južno od središča države, približno sedemintrideset milj vzhodno od Sredozemskega morja in približno štiriindvajset milj zahodno od reke Jordan. Njegov položaj, obdan z dveh strani z globokimi grapami, zagotavlja naravno obrambo mesta. Jeruzalem se v Svetem pismu imenuje z različnimi imeni: Salem, Ariel, Jebus, Božje mesto, sveto mesto, Davidovo mesto in Sion. Jeruzalem samo po sebi pomeni posedovanje miru.





Jeruzalem v zgodovini. Prvo svetopisemsko sklicevanje na Jeruzalem najdemo v zgodbi o Abrahamovem srečanju z Melkisedekom, kraljem Salema (Geneza 14:18–24). Pravo ime Jeruzalem prvič se pojavi v Jozuetu 10:5. Kasneje je David odkorakal na Jeruzalem (2 Samuelova 5:6–10, ok. 1000 pr.n.št.) in zavzel trdnjavo Sion, ki je Davidovo mesto od Jebusejcev (verz 7). Takrat je Jeruzalem postal glavno mesto Izraela. V Jeruzalemu je Salomon zgradil tempelj in svojo palačo (1 Kralj. 6–7). Leta 586 pred našim štetjem so Babilonci uničili tempelj in mesto ter Jude izgnali v Babilon (2 Kralj. 24–25). Potem ko je bilo Judom dovoljeno, da se vrnejo v Jeruzalem, so obnovili tempelj, dokončan leta 516 pred našim štetjem pod Zerubabelom (Ezra 6). Pod Nehemijevim vodstvom so bili zidovi obnovljeni leta 444 pred našim štetjem (Nehemija 6).



V medzaveznem obdobju je selucidski kralj Antioh IV (175–163 pr.n.št.) oskrunil tempelj. Leta 165 je Jeruzalem osvobodil Juda Makabej, Judje pa so očistili in obnovili tempelj. Leta 65 pred našim štetjem so Rimljani oblegali mesto in uničili obzidje. Cezar Avgust je Heroda Velikega leta 40 pr.n.št. postavil za kralja Judov. Dvajset let pozneje je Herod začel množično preoblikovanje judovskega templja, projekt, ki je bil končan leta 66 AD. Ta tempelj so Rimljani uničili leta 70 AD in Judje so se razkropili po vsem svetu.



V sedmem in osmem stoletju je na sceno prišel islam in muslimani so v Jeruzalemu začeli graditi svetišča in mošeje v spomin na določene dogodke, pomembne v njihovi veri. Kupola na skali je najbolj omembe vredno svetišče, zgrajeno neposredno na templju. Pod arabsko vladavino je Jeruzalem uspeval, strpnost pa je bila sprva razširjena na kristjane. Vendar je ta strpnost sčasoma začela pojenjati. V zgodnjem enajstem stoletju je vladar dinastije Fatimid ukazal uničenje vseh cerkva v Jeruzalemu. To je razjezilo kristjane po vsej Evropi in pripeljalo do prve križarske vojne (1095–1099).



Po drugi svetovni vojni, 14. maja 1948, je Izrael ponovno postal neodvisna država in predsednik Truman je ustrezno priznal obnovljen status Izraela kot nacionalne domovine za judovsko ljudstvo. 5. decembra 1949 je Izrael razglasil Jeruzalem za svojo večno in sveto prestolnico. Žal so se drugi narodi počasi soočali z realnostjo neodvisnosti Izraela in njegovo pravico do izbire lastnega kapitala. Decembra 2017 so ZDA uradno priznale Jeruzalem kot glavno mesto Izraela.

Jeruzalem v prerokbi. Sveto pismo je napovedovalo, da se bo judovsko ljudstvo vrnilo v Izrael, Jeruzalem pa ima pomembno vlogo v prerokbah o končnih časih (Joel 3:1; Jeremija 23:3; 30:7; Ezekiel 11:17; 37:1–14). Nekega dne bo judovski tempelj ponovno zgrajen v Svetem mestu (Daniel 9:27; 12:11; Matej 24:15; 2. Tesaloničanom 2:3–4).

V zgodnjem delu stiske bo združena vojaška sila, vključno z Rusijo, korakala proti Jeruzalemu: ta bitka je opisana v Ezekielu 38–39 v prerokbi o Gogu in Magogu, končala pa se bo z uničenjem tistih vojsk, ki so se razporedile proti Izrael. Med stisko bosta obe priči mučeni v Jeruzalemu (Razodetje 11). Ob koncu stiske bodo narodi sveta izvedli zadnji napad na mesto v bitki pri Armagedonu (Joel 3:9–12; Zaharija 14:1–3; Razodetje 16). Ta boj se bo končal s prihodom samega Jezusa Kristusa (Razodetje 19). Gospod bo šel ven in se bojeval proti tem narodom, kakor se bojeval na dan bitke. . . . Gospod, moj Bog, bo prišel in vsi sveti z njim (Zaharija 14:3, 5).

Zaharija 12:2–4 se nanaša na jalovost ljudi, ki napadajo Jeruzalem: Naredil bom iz Jeruzalema skodelico, ki bo pretresla vsa okoliška ljudstva. Juda bo oblegan tako kot Jeruzalem. Tisti dan, ko se zberejo vsi narodi zemlje proti njej, bom naredil Jeruzalem za nepremično skalo za vse narode. Vsi, ki ga poskušajo premakniti, se bodo poškodovali. Tistega dne bom vsakega konja udaril s paniko in njegovega jezdeca z norostjo.

Med tisočletnim kraljestvom bo Gospod Jezus Kristus kraljeval nad zemljo s Siona in narodi bodo prišli v Jeruzalem po pouk in blagoslov (Izaija 2:2–4; 35:10; Psalm 102:20–22; Razodetje 20) .

Jeruzalem v sedanjosti. Izrael je suverena država in za glavno mesto je izbral Jeruzalem. Leta 1995 je kongres Združenih držav Amerike sprejel zakon o veleposlaništvu v Jeruzalemu, ki je zahteval, da se ameriško veleposlaništvo preseli v Jeruzalem. Vendar pa so predsedniki ZDA več kot dve desetletji odlašali z izvajanjem tega zakona. Zdaj so ZDA uradno priznale Jeruzalem kot glavno mesto Izraela, kar je v skladu s tisočletno zgodovino in željami Izraela.

Jeruzalem zelo cenijo vse tri glavne svetovne religije: judovstvo, krščanstvo in islam. Judje menijo, da je Tempelj najsvetejši kraj na zemlji; je tretje najsvetejše islamsko mesto. Kristjani cenijo Jeruzalem kot kraj velikega dela Jezusove službe, kraj, kjer je bil križan in vstal, ter rojstni kraj cerkve (Apostolska dela 2). Danes je Tempeljski gora pod nadzorom jeruzalemskega islamskega vakufa, sklada, ustanovljenega za upravljanje islamskih struktur v Jeruzalemu. Po njihovih trenutnih pravilih je dostop do svetih krajev prepovedan vsem nemuslimanom. Najbližje, kar lahko Judje pridejo svojemu nekdanjemu templju, je Zahodni zid.

Trenutno Jeruzalem še vedno doživlja tisto, kar je Jezus imenoval časi poganov v Lukeju 21:24: Jeruzalem bodo teptali pogani, dokler se ne izpolnijo časi poganov. To obdobje se je začelo z babilonskim izgnanstvom (ali morda z uničenjem Jeruzalema leta 70 AD) in se bo nadaljevalo skozi obdobje stiske (Matej 24; Razodetje 11:2). Sveto pismo nam pravi, naj molimo za mir v Jeruzalemu (Psalm 122:6).

Ponovno rojstvo Izraela leta 1948 je bil pomemben korak pri izpolnitvi svetopisemske prerokbe. Suhe kosti prerokbe v Ezekielu 37 so se začele združevati. Priznanje Jeruzalema kot glavnega mesta Izraela je še en pomemben korak. Oder se pripravlja za izpolnitev drugih prerokb. Morda ne poznamo vseh posledic, ki jih imajo trenutni dogodki na preroško časovnico, vendar vemo, da je Jeruzalem posebno mesto. To je edino mesto na svetu, kamor je Bog dal svoje ime (2 Kings 21:7). Kar se tiče templja, je Gospod rekel, ta tempelj sem izbral in posvetil, da bo moje ime tam za vedno. Moje oči in moje srce bodo vedno tam (2. Kronike 7:16). Bog je obljubil večno zavezo z Jeruzalemom (Ezekiel 16:60) in Sion ima to obljubo:
»Čeprav se gore pretresejo
in hribi se odstranijo,
vendar moja neuničljiva ljubezen do vas ne bo omajana
niti moja zaveza miru ne bo odstranjena,'
pravi Gospod, ki se vas usmili (Izaija 54:10).

Ob svojem drugem prihodu se bo Jezus spustil na Oljsko goro, tik pred Jeruzalemom (Zaharija 14:4). Jeruzalem bo sedež oblasti v Jezusovem kraljestvu in sodba bo izšla s Siona (Mihej 4:7; Izaija 33:5; Psalm 110). Z vsakim dnem smo bližje Gospodovi izpolnitvi njegovih obljub o Jeruzalemu in njegovem vladanju prave pravičnosti in miru (Izaija 9:7). Kljub temu pridi, Gospod Jezus (Razodetje 22:20, KJV).



Top