Kakšen bi moral biti odgovor kristjana, katerega zakonec je imel afero?

Kakšen bi moral biti odgovor kristjana, katerega zakonec je imel afero? Odgovori



Nezvestoba ustvari zelo težko in bolečo situacijo, ki vključuje vsa čustva in za kristjana lahko raztegne vero skoraj do prelomne točke. Najboljše je, da vse svoje skrbi predate Njemu. Skrbi za vas (1 Petrovo 5:7). Če vam je bila storjena krivica, vsak dan pojdite k Gospodu po tolažbo, modrost in napotke. Bog nam lahko pomaga skozi najgloblje preizkušnje.



Prešuštvo je vedno narobe. Bog bo sodil prešuštnika in vse nemoralne (Hebrejcem 13:4). Oškodovanec naj počiva v resnici, da je Bog maščevalec. Poškodovancu ni treba skrbeti, da bi se poravnal. Bog nam bo maščeval veliko bolje. Ko smo izdani, moramo bolečino predati Tistemu, ki pozna vsako podrobnost in se bo z njo ustrezno spopadel.





MOLITE. Iščite Gospoda za modrost, za zdravljenje in za vodstvo. Molite zase, molite za storilca in molite za vse druge vpletene. Molite za Gospoda, da usmerja vaše misli, besede, dejanja in odločitve.



BODI POŠTEN. Izdani zakonec bo utrpel posledice globoke prizadetosti. Primerno je, da se ukvarjate z jezo in prizadetostjo, ki jo povzroči nezvestoba. Izražanje teh čustev Bogu je lahko prvi korak k resničnemu ozdravitvi (glej Psalm 77:1–2). Če svoja čustva in potrebe predamo Bogu, mu omogočimo, da služi našim srcom, da lahko začnemo opuščati užaljenost. V pomoč je Božji nasvet krščanskega svetovalca ali župnika.



BODITE PRIPRAVLJENI OPROSTITI. Odpuščati moramo drugim, kot nam je bilo odpuščeno (Efežanom 4:32). Biti moramo pripravljeni in pripravljeni odpustiti vsakomur, vključno z zakoncem, ki je imel afero, ki pride k nam v kesanju in prizna svoj greh (Matej 6:14–15; 18:23–35; Efežanom 4:31– 32; Kološanom 3:13). Resnično odpuščanje morda ne bo doseženo nekaj časa, vendar pripravljenost odpuščati mora biti vedno prisotno. Skrivati ​​zagrenjenost je greh in bo negativno vplival na vsakodnevne odločitve.



BODI PAMETNA. Upoštevati moramo možnost, da to stori nezvesti zakonec ne pokesati svojega greha. Ali moramo odpustiti človeku, ki ne prizna svojega greha in ostane nepokesan? Del odgovora je, da se spomnimo, kaj je odpuščanje ne :

Odpuščanje ni pozabljanje. Od nas se ne zahteva, da pozabimo na izkušnjo, ampak da se z njo spopademo in gremo naprej.

Odpuščanje ni odprava posledic. Greh ima naravne posledice in tudi tisti, ki jim je odpuščeno, lahko še vedno trpijo zaradi svojih preteklih odločitev: Ali lahko človek hodi po vročem premogu, ne da bi mu bile noge ožgane? Tako je tudi tisti, ki spi z ženo drugega moškega; nihče, ki se je dotakne, ne bo ostal nekaznovan (Pregovori 6:28–29).

Odpuščanje ni občutek. Gre za zavezo pomilostiti storilca. Gre za transakcijo med užaljenim in storilcem. Občutki lahko spremljajo odpuščanje ali pa tudi ne.

Odpuščanje ni zasebno, tajno dejanje v posameznikovem srcu. Odpuščanje vključuje vsaj dve osebi. Zato sta potrebna spoved in kesanje.

Odpuščanje ni samodejna povrnitev zaupanja. Napačno je misliti, da odpuščanje nezvestemu zakoncu danes pomeni, da se jutri vse vrne v normalno stanje. Sveto pismo nam daje veliko razlogov, da ne zaupamo tistim, ki so se izkazali kot nezaupljivi (gl. Luka 16:10–12). Obnova zaupanja se lahko začne šele po procesu sprave, ki vključuje resnično odpuščanje – ki seveda vključuje spoved in kesanje.

Pomembno je tudi odpuščanje ponujen ni isto kot odpuščanje prejeli . The odnos odpuščanja – biti pripravljen odpustiti – se razlikuje od dejanskega transakcijo odpuščanja. Ne smemo skrajšati procesa spovedi in kesanja ter ponovne vzpostavitve zaupanja.

Odpuščanje lahko ponudi oškodovan zakonec, a da bi bilo popolno, zahteva, da tisti, ki je imel afero, prizna svojo potrebo po odpuščanju in ga prejme, s čimer prinese spravo v odnos.

BODI OPROŠTEN. Če priznamo svoje grehe, je zvest in pravičen in nam bo odpustil naše grehe in nas očistil vse krivice (1 Jn 1,9). Ko je zakon v krizi, morata obe strani prositi Boga, naj jima pomaga videti, kako je vsaka morda prispevala k celotni situaciji, in se osvoboditi teže krivde pred Bogom. Od te točke naprej bo svoboda iskanja Njegovega nasveta in vodstva. Njegov Sveti Duh jim bo omogočil, da bodo naredili tisto, česar sami ne bi mogli. Vse to lahko storim po tistem, ki mi daje moč (Filipljanom 4:13).

Ko Bog vodi, sta možna pravo odpuščanje in sprava. Ne glede na to, koliko časa traja, si je treba prizadevati za odpuščanje in spravo (glej Matej 5:23–24). Glede tega, ali naj ostane ali odide, kdor se loči od svoje žene in se poroči z nekom drugim, prešuštvuje – razen če je bila njegova žena nezvesta (Matej 19:9, NLT). Čeprav ima nedolžna stranka morda razloge za ločitev, sta Božji prednost odpuščanje in sprava.

Če povzamemo, ko ima zakonec kristjana afero, se mora prizadeta stran varovati pred zagrenjenostjo (Hebrejcem 12:15) in paziti, da zlom ne povrne za zlo (1. Petrovo 3:9). Biti moramo pripravljeni odpustiti in si resnično želeti spravo; hkrati pa ne bi smeli odpuščati nepokesanim. V vsem moramo iskati Gospoda in v njem najti svojo celovitost in ozdravitev.



Top