Kakšna je bila Abrahamova vera, preden ga je Bog poklical?

Odgovori



Abraham se imenuje Božji prijatelj, oče Judov in oče vernikov. Judje, muslimani in kristjani ga častijo kot velikega človeka, toda kateri veri je sledil, preden ga je poklical Jehova?

Abraham se je rodil in odraščal v Uru Kaldejskemu, ki je v sodobnem Iraku, blizu Nasirije v jugovzhodnem delu države. Jozue 24:2 pravi, da sta Abraham in njegov oče častila malike. Z ogledom zgodovine in verskih artefaktov iz tega obdobja lahko naredimo nekaj utemeljenih ugibanj o njihovi veri.



Ur Kaldejski je bilo starodavno mesto, ki je cvetelo do okoli 300 pr. Veliki zigurat Ur je zgradil Ur-Nammu okoli leta 2100 pred našim štetjem in je bil posvečen Nanni, bogu lune. Luno so častili kot moč, ki je nadzorovala nebesa in življenjski cikel na zemlji. Za Kaldejce so lunine faze predstavljale naravni cikel rojstva, rasti, razpadanja in smrti ter določale tudi merjenje njihovega letnega koledarja. Med panteonom mezopotamskih bogov je bil Nanna najvišji, saj je bil vir plodnosti za pridelke, črede in družine. Molitve in daritve so bile ponujene luni, da bi priklicali njen blagoslov.



Ko je Bog poklical Abrahama (takrat se je imenoval Abram) v Genezi 12:1, je rekel Abrahamu, naj zapusti svojo državo, sorodstvo in očetovo hišo. Vse, kar je poznano, je bilo treba pustiti za seboj, to je vključevalo njegovo vero. Ne vemo, kaj je Abraham takrat vedel o pravem Bogu, vendar je verjetno, da je dobil nekaj navodil od svojega očeta, saj je vsaka generacija prenašala svojo zgodovino na naslednjo. Kot častilec drugih bogov je bil Abraham zagotovo presenečen, ko je prejel neposredno razodetje od Jahveja. Lunin bog in druga božanstva so bili oddaljeni predmeti čaščenja in niso osebno komunicirali z ljudmi. Abraham je ubogal Božji klic in ko je prispel v kanaansko deželo, je postavil oltar Gospodu v Sihemu (1 Mz 12,7). Besedilo kaže, da je bil Božji nastop Abrahamu odločilni dejavnik pri njegovi odločitvi, da ga bo častil. Hebrejcem 11:8 piše, da je bil Abrahamov odhod iz Ura zgled vere v akciji.

Abraham je še naprej spoznaval tega Boga, ki ga je zdaj častil, in v Genezi 14:22 Abraham po zgledu Melkizedeka imenuje Jahve GOSPOD, Bog Najvišji, Stvarnik neba in zemlje. Ta izjava kaže, da je Abraham postavil Jahveja nad in ločeno od luninega boga. Njegova odločitev, da bo častil samo Boga, je bila določena v Genezi 17, ko je Bog z njim sklenil zavezo obrezovanja. Bog se je prikazal Abrahamu in rekel: Jaz sem vsemogočni Bog, hodi pred menoj in bodi neoporečen (1 Mz 17,1). V 7. verzu je Bog rekel, da bo zaveza, ki jo je sklenil z Abrahamom, večna in da bo On edini Bog Abrahamu in njegovim potomcem. Abraham se je odločil, da bo sledil samo Bogu, svojo predanost pa je pokazal tako, da je obrezal vsakega moškega v svoji družini.



Čeprav je Abraham opustil čaščenje lune, je čaščenje nebeških predmetov postalo nenehna težava za njegove potomce. V Stari zavezi je Bog večkrat grajal Abrahamove otroke zaradi njihovega malikovalstva in obnovil svoj klic, naj ga samo častijo. V Ponovljenem zakonu 17:2–5 je Bog določil kazen za malikovanje – smrt s kamenjanjem. Mojzes je malikovalstvo opisal kot početje, kar je zlo v Božjih očeh, in kršitev njegove zaveze. Veliko pozneje je bil izraelski kralj Hošeja poražen, ljudstvo pa ujetništvo. V 2. Kraljih 17:16 piše, da se je poraz zgodil zato, ker so se ljudje priklonili vsem zvezdam. V 2. Kraljih 23:4–5 je Judov kralj Josija vodil oživitev čaščenja Jehova in odstavil lažne duhovnike, ki so kadili soncu, luni in zvezdam.

Vsemogočni Bog, stvarnik neba in zemlje, želi, da ga ljudje častijo, ne stvari, ki jih je ustvaril. V Rimljanom 1:18–20 nam je povedano: Božja jeza se razodeva iz nebes zoper vso brezbožnost in hudobijo ljudi, ki s svojo hudobnostjo zatirajo resnico, saj jim je jasno, kar je mogoče vedeti o Bogu, ker jim je Bog to razjasnil. Kajti od stvarjenja sveta so bile nevidne božje lastnosti – njegova večna moč in božanska narava – jasno vidne, razbrane iz ustvarjenega, tako da so ljudje brez opravičila. Ko častimo stvarstvo namesto Stvarnika, zamenjamo resnico o Bogu za laž (Rim 1,25) in zavračamo, kar je Bog razodel o vsem v življenju. Bog je Abrahama rešil malikovanja, mu spremenil ime in ga poklical, naj mu sledi. Kot rezultat Božjih blagoslovov Abrahamu je blagoslovljen ves svet (1 Mz 18,18).