Kdo je bil Abel v Svetem pismu?

Odgovori



Abel je bil drugi sin Adama in Eve (1 Mz 4,2). Pomen njegovega imena je negotov; nekateri verjamejo v to Abel pomeni dih ali nečimrnost, drugi pa verjamejo, da je oblika besede za pastir. Abel je bil pravičen človek, ki je ugajal Bogu.

Abel je bil pastir in je znan po tem, da je Bogu prinesel prijetno žrtev — od prvorojenca svoje črede. Kajn, Abelov starejši brat, je bil delavec zemlje in Bogu ni prinesel prijetne žrtve. Kajn je bil jezen na Božje nezadovoljstvo in umoril Abela. V osupljivi sliki potrebe po pravičnosti je Bog rekel, da je Abelova kri vpila k njemu iz zemlje (1 Mz 4,10). Kot del Božje kazni za Kajna mu tla ne bi več prepuščala svoje moči in bil bi potepuh in ubežnik (verzi 11–12).



Ko sta Adam in Eva imela še enega sina, sta ga poimenovala Set – ime zveni kot hebrejska beseda za imenovanega –, ker je Eva rekla, da ji je Bog določil drugega potomca, ki bo nadomestil Abela (1. Mojzesova 4:25). Setovi potomci so veljali za pravični rod; po Setovi liniji sta prišla Enoh in Noe ter na koncu vse človeštvo. Geneza 4:26 pravi, da je Set imel sina Enoša in v tistih dneh so ljudje začeli klicati GOSPODOVO ime. Abel je pravilno častil Boga, zdaj pa je enako storila tudi Sethova družina.



Jezus je Abela označil za prvega mučenca na svetu (Matej 23:35). Hebrejcem 11 pohvali Abela za njegovo vero: Z vero je Abel Bogu prinesel boljšo daritev kot Kajn. Po veri je bil pohvaljen kot pravičen, ko je Bog dobro govoril o njegovih darovih. In po veri Abel še vedno govori, čeprav je mrtev (4. verz). Abel govori tako, da je pokazal resnično čaščenje Boga in njegova dejanja ostajajo zgled vere in pravičnosti.

Abelova kri je omenjena tudi v Hebrejcem 12:24, kjer jo primerjajo s škropljeno krvjo Jezusa, drugega pravičnega človeka, ki so ga umorili hudobniki. Jezusova kri govori boljšo besedo kot Abelova kri. Abelova kri je vpila k maščevanju morilcu; Jezusova kri kliče po odpuščanju morilcem (glej Luka 23:34).



Abel je bil pravičen, vendar je njegova smrt le pokazala grešnost človeštva in poudarila posledice padca. Abel je bil umorjen, Kajn pa kaznovan. Abelova kri je vpila k Bogu, naj to popravi. Jezus je bil pravičen – popolnoma tako – in njegov umor je pripeljal do možnosti življenja. Jezusova smrt je poudarila človeško grešnost, vendar je s svojim vstajenjem premagal greh in smrt. Jezusova kri je ključnega pomena za naše odrešenje. Njegova kri govori dobro besedo – besedo odkupne daritve in upanja.

Krvna žrtev, kakršno je Abel prinesel Bogu v Genezi 4, je bila vedno potrebna za odkupitev greha (Hebrejcem 9:22). Prvo krvno žrtvovanje vidimo v Genezi 3, ko Bog Adama in Evo obleče v kože. Ponovno ga vidimo v Abelovem čaščenju v Genezi 4. Mojzesova postava je formalizirala žrtveni sistem, po katerem je Bog želel, da se njegovo izbrano ljudstvo približa njemu. Poslanica Hebrejcem je zelo podrobno opisana o tem, da je Jezusova žrtev boljša od žrtvenega sistema Stare zaveze. Jezus je enkrat za vselej ponudil svojo žrtev. Prejšnje žrtve so bile začasne, podobe tega, kaj bo Jezus na koncu storil. Jezusova kri je trajna odkupna daritev. Kri Abelove žrtve je bila njena senca.

Sveto pismo ne daje veliko informacij o Abelu, vendar se lahko iz tega, kar nam pove, naučimo več stvari. Abel je s svojo vero in s svojimi dejanji pokazal pravo čaščenje. Vemo, da ne moremo ugajati Bogu brez vere (Hebrejcem 11:6). Poklicani smo, da častimo Gospoda v duhu in resnici (Jn 4,24). Abela so preganjali zaradi svoje vere; tudi mi bomo (Janez 15:20; 2. Timoteju 3:12). Bog je slišal krik Abelove krvi in ​​se odzval; Bog je pozoren na naše življenje in naše potrebe.

V Abelovi zgodbi tudi vidimo, da Božji načrt ni izključen. Kajn je bil izgnan, Adam in Eva pa sta dobila Seta, po katerem je na koncu prišel Mesija. Tudi ko je Bog izrekel prekletstvo nad grehom v Genezi 3, je obljubil tudi Odrešenika (1 Mz 3,15). Abel je bil žrtev resničnosti človeške grešnosti, toda obljubljeni Odrešenik Jezus je res prišel in njegova kri govori boljšo besedo.