Kdo je bil Janez Krstnik v Svetem pismu?

Odgovori



Čeprav njegovo ime pove, da je krstil ljudi (kar je tudi storil), je bilo Janezovo življenje na zemlji več kot le krst. Za Janezovo odraslo življenje je bila značilna predanost in predanost Jezusu Kristusu in njegovemu kraljestvu. Janezov glas je bil »samoten glas v puščavi« (Janez 1:23), ko je oznanjal prihod Mesije ljudstvu, ki je obupno potrebovalo Odrešenika. Bil je predhodnik sodobnega evangelista, saj je brez sramu delil dobro novico o Jezusu Kristusu. Bil je človek, poln vere, in vzor tistim, ki želimo svojo vero deliti z drugimi.

Večina vseh, tako vernikov kot nevernikov, je slišala za Janeza Krstnika. Je ena najpomembnejših in najbolj znanih osebnosti v Svetem pismu. Medtem ko je bil Janez znan kot »Krstnik«, je bil v resnici prvi prerok, ki ga je Bog poklical po Malahiju pred približno 400 leti. Janezov prihod je več kot 700 let prej napovedal drugi prerok: 'Glas enega klica: 'V puščavi pripravite pot GOSPODU; naredi naravnost v puščavi cesto za našega Boga. Vsaka dolina se dvigne, vsaka gora in hrib se zniža; hrapava tla naj postanejo ravna, razgibana mesta ravnina. In razodela se bo GOSPODOVA slava in vse človeštvo skupaj jo bo videlo. Kajti GOSPODOVA usta so govorila« (Izaija 40:3–5). Ta odstavek ponazarja Božji glavni načrt v akciji, ko je Bog izbral Janeza za svojega posebnega veleposlanika, da bi oznanil svoj prihod.



Janezovo rojstvo je bilo čudežno. Rodil se je iz ostarelih staršev, ki nikoli niso mogli imeti otrok (Lk 1,7). Angel Gabrijel je Zahariju, levitskemu duhovniku, oznanil, da bo imel sina – novico, ki jo je Zaharija sprejel z nevero (verzi 8–18). Gabriel je o Janezu rekel: Velik bo v Gospodovih očeh. on . . . bo napolnjen s Svetim Duhom, še preden se bo rodil. Veliko Izraelcev bo vrnil k Gospodu, njihovemu Bogu. In šel bo naprej pred Gospodom, v duhu in moči Elije, . . . pripraviti ljudstvo, pripravljeno za Gospoda (verzi 15–17). Zvesta Gospodovi besedi je Zaharijeva žena Elizabeta rodila Janeza. Na slovesnosti obrezovanja je Zaharija rekel o svojem sinu: Ti, moj otrok, boš imenovan prerok Najvišjega; / kajti šel boš naprej pred Gospodom, da mu pripraviš pot (verz 76).



Janez je bil v sorodu z Jezusom, saj so bile njihove matere sorodnike (Lk 1,36). Pravzaprav, ko je angel Gabriel Mariji povedal, da bo rodila Jezusa, ji je povedal tudi o Janezu. Ko je Marija nosila Jezusa v svojem trebuhu, je obiskala Elizabeto in Janez je ob zvoku Marijinega glasu od veselja skakal v materinem trebuhu (Lk 1,39-45).

Kot odrasel je Janez živel razgibano življenje v goratem območju Judeje, med mestom Jeruzalem in Mrtvim morjem. Nosil je oblačila iz kamelje dlake z usnjenim pasom okoli pasu, tipično obleko preroka. Njegova prehrana je bila preprosta – kobilice in divji med (Matej 3:4). Janez je živel preprosto življenje, saj se je osredotočil na delo kraljestva, ki mu je bilo postavljeno.



Služba Janeza Krstnika je postajala vse bolj priljubljena, kot je opisano v Mateju 3:5–6: »Ljudje so šli k njemu iz Jeruzalema in vse Judeje in vse regije Jordana. Ko so priznali svoje grehe, so bili od njega krščeni v reki Jordan.' Če te je Janez krstil, je pomenilo priznati svoj greh in se zanj pokesati – kar je bil seveda odličen način, da se pripraviš na Odrešenikov prihod. Kesanje, povezano z Janezovim krstom, je tudi samopravične odvrnilo od vode, saj se niso videli kot grešniki. Za samopravične je Janez imel stroge besede, ki jih je označil za 'zarod gad' in jih opozoril, naj se za odrešenje ne zanašajo na svojo judovsko rodovino, ampak naj se pokesajo in 'obrodijo sadove v skladu s kesanjem' (Matej 3:7– 10). Ljudje tistega časa preprosto niso nagovarjali voditeljev, verskih ali kako drugače, zaradi strahu pred kaznijo. Toda Janezova vera ga je naredila neustrašnega pred nasprotovanjem.

Splošno mnenje o Janezu Krstniku je bilo, da je bil Božji prerok (Matej 14:5), in mnogi ljudje so morda mislili, da je Mesija. To ni bil njegov namen, saj je imel jasno vizijo, za kaj je poklican. V Janezu 3:28 Janez pravi: »Vi sami lahko pričate, da sem rekel: »Nisem Kristus, ampak sem poslan pred njim.« Janez je svoje učence opozoril, da je to, kar so videli in slišali od njega, le začetek čudež, ki naj bi prišel v obliki Jezusa Kristusa. Janez je bil le glasnik, ki ga je poslal Bog, da bi oznanjal resnico. Njegovo sporočilo je bilo preprosto in neposredno: »Pokesajte se, kajti nebeško kraljestvo je blizu« (Matej 3:2). Vedel je, da bo Janezovo delo, ko se bo Jezus pojavil na prizorišču, skoraj končano. Radoma je prepustil žarometi Jezusu, rekoč: 'Postati mora večji; Postati moram manj« (Jn 3,30).

Morda ni večjega primera ponižnosti od tistega, ki ga vidimo pri Jezusu in Janezu v Mateju 3:13–15. Jezus je prišel iz Galileje, da bi ga Janez krstil v reki Jordan. Janez je pravilno spoznal, da brezgrešni Božji Sin ne potrebuje krsta kesanja in da zagotovo ni vreden krstiti svojega Odrešenika. Toda Jezus je odgovoril na Janezovo skrb tako, da je prosil za krst, 'da bi izpolnil vso pravičnost', kar pomeni, da se je identificiral z grešniki, za katere se bo na koncu žrtvoval in jim tako zagotovil vso pravičnost (2. Korinčanom 5:21). V ponižnosti je Janez ubogal in privolil v krst Jezusa (Matej 3:13–15). Ko je Jezus prišel iz vode, so se odprla nebesa in videl je Božjega Duha, ki se je kot golob spuščal in pristajal nanj. In glas iz nebes je rekel: To je moj Sin, ki ga ljubim; z njim sem zelo zadovoljen« (verzi 16–17).

Kasneje je kralj Herod dal Janeza Krstnika v zapor. Herod se je poročil z nekdanjo ženo svojega brata Filipa. Janez se je pogumno izrekel proti tej poroki, kar ni bilo všeč Herodiadi, Herodovi novi ženi (Luka 3:19–20; Marko 6:17–20). Ko je bil Janez v ječi, je slišal za vse, kar je Jezus počel. V trenutku, ki se zdi dvomljiv, je Janez poslal svoje učence k Jezusu, da bi ga vprašali, ali je res Mesija. Jezus se je odzval tako, da je moškim rekel, naj Janezu povedo, kar so videli in slišali – prerokbe so se uresničevale. Jezus Janeza ni nikoli grajal; namesto tega je dokazal, da je bil obljubljeni Odrešenik (Matej 11:2–6; Luka 7:18–23). Jezus je nato množici spregovoril o Janezu, rekoč, da je bil on prerokovani glasnik, ki bo prišel pred Mesijo (Matej 11:10; Luka 7:27; prim. Malahija 3:1). Jezus je tudi rekel: 'Resnično vam povem, med rojenimi iz žena ni vstal nihče večji od Janeza Krstnika; a kdor je najmanjši v nebeškem kraljestvu, je večji od njega« (Mt 11,11; Luka 7,28).

Služba Janeza Krstnika in njegovo življenje sta se nenadoma končala zaradi roke kralja Heroda. V dejanju neizrekljivega maščevalnega dejanja je Herodiada s svojo hčerko načrtovala, da bi Janeza ubili. Herodiadina hči je neko noč plesala za Heroda in njegove goste na večerji in Herod je bil tako zadovoljen, da ji je rekel: Prosi me za vse, kar hočeš, in dal ti bom (Mr 6,22). Deklica se je posvetovala z mamo, preden je odgovorila, da želi glavo Janeza Krstnika na krožniku (25. verz). Herod se je bal Janeza, saj je vedel, da je pravičen in svet mož (20. verz), in prav tako ga je bilo sovraštvo ubiti preroka, vendar je obljubil, da bo plesalki dal vse, kar bo prosila. Ker je bil Janez že v zaporu, je bilo preprosto poslati krvnika, da Janezu odreže glavo, kar se je zgodilo (Mr 6,27–28). To je bil žalosten in neplemenit konec življenja tako zvestega človeka.

Iz življenja Janeza Krstnika se lahko naučimo več lekcij. Ena lekcija je, da je mogoče iz srca verjeti v Jezusa Kristusa. Janez je vedel, da prihaja Mesija. To je verjel z vsem srcem in svoje dneve 'pripravljal pot' za Gospodov prihod (Matej 11:10). A pot ni bila lahka za pripravo. Vsak dan se je soočal z dvomljivci, ki niso delili njegovega navdušenja nad prihajajočim Mesijo. Janez je pod trdim spraševanjem farizejev izrazil svoje prepričanje: »Krščujem z vodo, . . . med vami pa stoji eden, ki ga ne poznate. On je tisti, ki prihaja za menoj, čigar jermenov na sandalih nisem vreden odvezati« (Jn 1,26–27). Janez je verjel v Kristusa in njegova velika vera ga je držala vztrajnega na njegovi poti do časa, ko je lahko rekel, ko je videl, da se Jezus približuje: 'Glej, Božje Jagnje, ki jemlje greh sveta!' (Janez 1:29). Kot verniki imamo lahko vsi to trdno vero.

Čeprav je težko z gotovostjo vedeti, kaj se je John počutil, ko je sedel v zaporu, je zagotovo dvomil. Toda Janez je poslal sporočilo Jezusu, da bi našel resnico. Kot kristjani bomo vsi imeli svojo vero na preizkušnji in bodisi bomo omahnili v svoji veri ali pa se bomo, kot Janez, oklepali Kristusa, iskali resnico in ostali trdni v svoji veri do konca.

Janezovo življenje nam je zgled resnosti, s katero se moramo lotiti krščanskega življenja in našega klica k služenju, ne glede na to. Janez je živel svoje življenje, da bi drugim predstavil Jezusa Kristusa; bil je osredotočen na poslanstvo, ki mu ga je dal Bog. Janez je vedel tudi, kako pomembno se je pokesati svojih grehov, da bi živeli sveto in pravično življenje. In kot Božji služabnik se tudi ni bal govoriti resnice, tudi ko je to pomenilo klicati ljudi, kot so Herod in farizeji, zaradi njihovega grešnega vedenja.

Janezu je bila zaupana edinstvena služba, vendar smo tudi mi poklicani, da Jezusovo resnico delimo z drugimi (Matej 28:18–20; Janez 13:34–35; 1. Petrovo 3:15; 2 Korinčanom 5:16). –21). Lahko sledimo Janezovemu zgledu zvestega in poslušnega zaupanja v Boga, ko živimo in oznanjamo njegovo resnico v kakršnih koli življenjskih okoliščinah, ki nam jih je Bog dal.