Kdo je bila Lea v Svetem pismu?

Kdo je bila Lea v Svetem pismu? Odgovori



Lea je bila Labanova hči, Rahelina sestra, Jakobova žena in mati sedmih Jakobovih otrok.



Leina prva omemba v Svetem pismu je v zgodbi o Jakobu. Potem ko je Jakob prelisičil svojega očeta in ukradel bratovo prvorodno pravico (Geneza 27:1–29), je bil prisiljen pobegniti v dom svojega strica Labana v Harran. Tam se je Jakob zaljubil v Labanovo mlajšo hčer Rahelo. Lea, ki je bila starejša hči, bi se morala prva poročiti, vendar je bila na žalost domača, medtem ko je bila Rahela lepa (1 Mz 29,17). Zaradi svoje ljubezni do Rahele se je Jakob z Labanom dogovoril, da bo sedem let delal za Rahelino roko.





Ko je Jakob dopolnil sedem let, je zahteval Rahelo za svojo ženo (1 Mz 29,21). Laban je priredil pojedino, a namesto da bi tisto noč dal Rahelo Jakobu, mu je dal Lejo. Sveto pismo ne govori, kako je prišlo do zamenjave, v vsakem primeru pa je Jakob spal z Leo in je bil naslednje jutro šokiran, ko je Leo našel v postelji z njim (verzi 23–25). Jakob je ogorčen zahteval, da ve, zakaj mu je Laban dal Lejo, čeprav je sedem let delal za Rahelino roko. Laban, ki se ni opravičil za svojo zvijačo, je Jakobu preprosto povedal, da je tradicija, da se starejša hči najprej poroči (verz 26). Vendar je Jakobu povedal, da bi lahko še vedno imel Rachel – če bo delal še sedem let. Ko je bil poročni teden z Leo konec (verz 27), je bila tudi Rachel poročena z Jakobom. Leah je tako morala svojega novega moža deliti s sestro že po enem tednu same z njim.



Na žalost je Jacob očitno ljubil Rachel namesto Lee. Toda Gospod se je usmilil Lee in ji je dovolil zanositi (1 Mz 29,31). Lea je rodila sina, ki mu je dala ime Ruben. Ime, ki pomeni videti, sin, zveni podobno hebrejski besedi, kar pomeni, da je videl mojo bedo. Lea je imela od Jakoba še tri sinove in jih je poimenovala Simeon, Levi in ​​Juda (verzi 33–35). Medtem je Rachel postala ljubosumna na sestrino plodnost, saj je bila sama neplodna. Tako je Rahela sledila kulturnim standardom dneva in dala svojo služkinjo Bilho Jakobu za ženo, da bi ji oba rodila otroke (1 Mz 30:3). Jakob je imel od Bilhe dva sina, Dana in Naftalija. Lea sama je prenehala imeti otroke in ko je videla uspeh svoje sestre, je tudi svojo služkinjo dala Jakobu (9. verz). Leina služkinja Zilpa je imela dva sinova, Gada in Ašerja, in ker sta bila fanta zakonito Lejina, se je Lea veselila, da je Jakobu dala več potomcev.



Tekmovanje Leah in Rachel se je nadaljevalo, predvsem na Rachelini strani, saj še vedno ni imela sinov iz svojega telesa. Nekega dne ji je Lein sin Ruben prinesel nekaj mandragor s polja. V starih časih so korenine mandragore jedli kot afrodiziak in kot domnevno zdravilo za neplodnost. Rachel je želela mandragore kot zdravilo za svojo neplodnost in zanje je prosila Leah. Leah je odgovorila: Ali ni bilo dovolj, da si mi vzel moža? Boste vzeli tudi mandragore mojega sina? (Geneza 30:15). Tako je Rachel zamenjala eno stvar, ki je bila v njeni moči: noč z Jakobom. V zameno za korenine mandragore je Rachel dovolila Lei, da je spala z Jakobom. Lea jo je držala za kupčijo in tisto noč ji je Bog dovolil, da je spočela še enega sina, ki ga je poimenovala Issahar. Po Isaharju je Lea imela še dva otroka: Zebuluna in Dino. Dinah je edina hči Jakoba, ki jo Sveto pismo omenja, zato je možno, da je bila edina.



Kljub temu, kako sta z Leo ravnala njen mož in sestra, jo je Bog bogato blagoslovil v obliki materinstva. A bilo je še več. Njen tretji sin, Levi, je postal oče Izraelovega plemena, ki je bilo izbrano za služenje Gospodu v tabernaklju in kasneje v templju. In njen četrti sin, Juda, je postal oče rodu, po katerem je Bog izpolnil svojo zavezo z Jakobovim dedkom Abrahamom. Bog je obljubil, da bodo nekega dne vsi ljudje blagoslovljeni v Abrahamovem semenu (1 Mz 12:1–3; 22:17–18). Ta blagoslov je prišel v obliki Jezusa Kristusa, ki je prišel kot žrtev za greh sveta (Jn 3,16). Jezus je bil iz Judovega plemena in je bil torej Lein potomec.



Top