Kdo so bili Kanaanci?

Odgovori



Kanaanci so bili skupina starodavnih ljudi, ki so živeli v deželi Kanaan na vzhodni obali Sredozemskega morja. Kanaan je v Svetem pismu opisan, da se razteza od Libanona proti Egiptovskemu potoku na jugu in dolini reke Jordan na vzhodu. V Svetem pismu, zlasti v Genezi 10 in Številkah 34, se je to imenovalo dežela Kanaan in zavzema isto območje, ki ga zasedata sodobni Libanon in Izrael ter dele Jordanije in Sirije.

Kanaanci so v Svetem pismu omenjeni več kot 150-krat. Bili so hudobno, malikovalno ljudstvo, ki izvira iz Noetovega vnuka Kanaana, ki je bil Hamov sin (1 Mz 9,18). Kanaan je bil preklet zaradi svojega in očetovega greha proti Noetu (1 Mz 9,20–25). V nekaterih odlomkih, Kanaanci posebej se nanaša na ljudi v nižinah in nižinah Kanaana (Jozue 11:3); v drugih odlomkih, Kanaanci se uporablja širše za označevanje vseh prebivalcev dežele, vključno s Hivijci, Girgašijci, Jebusijci, Amorejci, Hetiti in Perizeji (glej Sodniki 1:9–10).



Kanaanska dežela je bila dežela, ki jo je Bog obljubil, da jo bo dal Abrahamovim potomcem (Geneza 12:7). Kanaanci so v Svetem pismu opisani kot veliko in hudo ljudstvo, ki ga ni mogoče zlahka premagati, zato bi Izraelci potrebovali božjo pomoč, da bi stopili proti njim, jih premagali in jim vzeli zemljo. Bog je Mojzesu in Jozuetu obljubil pomoč (Jozue 1:3).



Po eksodusu, ko je Gospod rekel Mojzesu, naj napade Kanaan, je Mojzes poslal skupino vohunov v deželo Kanaan, da bi videli, kakšni so ljudje. Vohuni so se vrnili s poročilom, ki je bilo hkrati spodbudno in zastrašujoče. Plod zemlje je bil ogromen – potrebovala sta dva moža, da sta odnesla nazaj en grozd (Številke 13:23) – in zemlja je bila bogata na številne druge načine. Vendar so bili Kanaanci močni, mesta pa velika in utrjena. Izraelski vohuni so tam videli tudi tisto, kar so opisali kot Nefile in Anakove potomce (Številke 13:28, 33) – poleg teh hudih ljudi so se Izraelci videli kot kobilice (verz 33). Na koncu so se Izraelci tako bali Kanaancev, da niso hoteli iti v deželo, ki jim jo je Bog obljubil. Samo Jozue in Kaleb sta bila prepričana, da jima bo Bog pomagal premagati Kanaance. Tej generaciji Izraelcev je bil zaradi nepripravljenosti zaupati Bogu onemogočen vstop v Kanaan (Številke 14:30–35).

Po Mojzesovi smrti je Bog poklical Jozua, da je vodil Izraelce skozi reko Jordan v obljubljeno deželo. Prvo mesto, kamor so prišli, je bila Jeriha, mesto Kanaancev z močnimi zidovi. Jozue je verjel Bogu in ljudem povedal, da bo Bog Kanaance pregnal iz dežele, da bi Izrael lahko zavzel Kanaansko deželo (Jozue 3:10). Padec Jerihe je bil nadnaraven dogodek, saj je Bog strmoglavil to mesto (Jozue 6). Ta zmaga je bila za Izraelce in Kanaance znamenje, da je Bog Izraelcem dal Kanaansko deželo.



Kljub dolgi kampanji proti prebivalcem Kanaana je v Izraelu ostalo več žepov Kanaancev, potem ko je bila zemlja razdeljena med dvanajst plemen (Sodniki 1:27–36). Nekateri Kanaanci, ki so ostali v Izraelu, so bili prisiljeni delati, toda veliko utrdb je ostalo v deželi. Delna poslušnost Izraela, ki je povzročila te kanaanske citadele, je povzročala veliko težav v času sodnikov.

Top