Zakaj je Bog dovolil, da so Satan in demoni grešili?

Zakaj je Bog dovolil, da so Satan in demoni grešili? Odgovori



Tako z angeli kot človeštvom se je Bog odločil, da predstavi izbiro. Čeprav Sveto pismo ne daje veliko podrobnosti o uporu Satana in padlih angelov, se zdi, da se je Satan – verjetno največji od vseh angelov (Ezekiel 28:12–18) – v ponosu odločil upreti se Bogu, da bi iskal da postane sam svoj bog. Satan (Lucifer) ni hotel častiti ali ubogati Boga; hotel je biti Bog (Izaija 14:12-14). Razodetje 12:4 se razume kot figurativni opis ene tretjine angelov, ki se je odločila slediti Satanu v njegovem uporu in tako postali padli angeli – demoni.



Za razliko od človeštva pa je bila izbira, ki so jo morali angeli slediti Satanu ali ostati zvesti Bogu, večna izbira. Sveto pismo ne daje priložnosti padlim angelom, da bi se pokesali in jim bilo odpuščeno. Sveto pismo tudi ne kaže, da bi lahko grešilo več angelov. Angeli, ki ostanejo zvesti Bogu, so opisani kot izvoljeni angeli (1. Timoteju 5:21). Satan in padli angeli so poznali Boga v vsej Njegovi slavi. Zanje je bilo upor, kljub temu, kar so vedeli o Bogu, največje zlo. Posledično Bog Satanu in drugim padlim angelom ne daje možnosti, da bi se pokesali. Poleg tega nam Sveto pismo ne daje razloga, da bi verjeli, da bi se pokesali, tudi če bi jim Bog dal priložnost (1. Petrovo 5:8). Bog je Satanu in angelom dal enako izbiro, ki jo je dal Adamu in Evo, ali mu bodo ubogali ali ne. Angeli so imeli svobodno izbiro; Bog nobenega od angelov ni silil ali spodbujal k grehu. Satan in padli angeli so grešili po svoji svobodni volji in so zato vredni večne Božje jeze v ognjenem jezeru.





Zakaj je Bog dal angelom to izbiro, ko je vedel, kakšni bodo rezultati? Bog je vedel, da se bo ena tretjina angelov uprla in bo zato prekletela na večni ogenj. Bog je tudi vedel, da bo Satan pospeševal svoj upor s skušnjavo človeštva v greh. Torej, zakaj je Bog to dovolil? Sveto pismo ne daje izrecnega odgovora na to vprašanje. Enako je mogoče zahtevati od skoraj vsakega zlobnega dejanja. Zakaj Bog to dopušča? Navsezadnje se vrne k Božji suverenosti nad njegovim stvarstvom. Psalmist nam pravi: Kar se tiče Boga, je njegova pot popolna (Psalm 18:30). Če so božje poti popolne, potem lahko zaupamo, da je vse, kar naredi – in karkoli dovoli – tudi popolno. Torej je bil popoln načrt našega popolnega Boga dopustiti greh. Naši umi niso Božji um, niti naše poti niso njegove poti, kot nas spominja v Izaiju 55:8-9.





Top