Zakaj je v nebesih pol ure tišina v Razodetju 8:1?

Odgovori



Ko apostol Janez pripoveduje razširjeno vizijo Božje prestolne sobe, opisuje Jagnje na prestolu, ki mu je izročen zvitek s sedmimi pečati (Razodetje 6). Jagnje nadaljuje z odpiranjem pečatov enega za drugim. Ko se vsak pečat odpre, se na zemlji zgodi sodba. Potem, ko je odprl sedmi pečat, je bila v nebesih približno pol ure tišina (Razodetje 8:1). Po pol ure tišine se začne sedem sodb trobente (Razodetje 8:6—9:21; 11:15–19).

Božje Jagnje, Jezus Kristus, je edina oseba, ki je vredna odpreti sedem pečatov zvitka (Razodetje 5:1–5). Z drugimi besedami, vsa sodba je bila zaupana Sinu (Janez 5,22). Prvih šest pečatov sproži sodbo brez primere na zemlji v obdobju stiske. Šesti pečat povzroča, da se ljudje iz vseh segmentov družbe skrivajo v jamah in kličejo v okoliške gore in skale, Padi na nas in nas skrij pred obličjem tistega, ki sedi na prestolu, in pred Jagnjetovo jezo! Kajti prišel je veliki dan njihove jeze in kdo se mu lahko upre? (Razodetje 5:16–17).



Razodetje 7 je vmesno obdobje med šestim in sedmim pečatom. V tem času Janez zagleda nešteto množico ljudi pred Božjim prestolom, ki v zboru glasno razglaša: Odrešenje pripada našemu Bogu, ki sedi na prestolu, in Jagnjetu (Razodetje 7,10).



Nato v Razodetju 8:1 Jezus zlomi sedmi pečat. Janez pravi, da je po zlomu tega pečata v nebesih vladala tišina približno pol ure. Ta tišina takoj sledi glasnim in veselim pesmim nebeškega čaščenja v 7. poglavju, zaradi česar je absolutna, nenadna tišina še bolj dramatična. Nekaj ​​je v sedmem pečatu, ki ustavi vsaka usta in utiša vsa nebesa.

Sveto pismo ne navaja razlogov za tišino v nebesih te pol ure. Ampak tukaj je nekaj možnosti:



1) Polurna tišina v nebesih je znak globokega spoštovanja in strahospoštovanja v navzočnosti sodnika vse zemlje. Tako kot zemeljske sodne dvorane zahtevajo tišino, ko predseduje sodnik, tako zahteva tudi nebeška sodna dvorana. Utihni pred vrhovnim GOSPODOM, kajti GOSPODOV dan je blizu (Sefanija 1,7). GOSPOD je v svojem svetem templju; naj utihne vsa zemlja pred njim (Habakuk 2:20).

2) Polurna tišina v nebesih je posledica mračnega razmišljanja o pravkar razodenem. Ko Jezus Kristus zlomi sedmi pečat, se zvitek Božje sodbe prvič v celoti razkrije. Zdaj lahko vsa nebesa vidijo Božji načrt, da sodi hudobijo zemlje, uniči kraljestvo zveri in popravi stvari. Vsa nebesa molčijo, ko je na ogled Božja pravičnost. Ob pogledu na polni zvitek in na vse sodbe, ki bodo zapadle, se prebivalci nebes zgledujejo po Jobu, ki je, soočen z Božjo strašno navzočnostjo, rekel: Nevreden sem – kako naj ti odgovorim? Položil sem roko na usta (Job 40:4).

3) Tišina v nebesih je posledica resnosti dejanj, ki jih bo naredil Gospod Bog. Ko je zvitek popolnoma odprt, lahko nebesa zdaj vidijo sodbe trobente (v naslednjem verzu sedem bližnjih angelov dobi sedem sodnih troben, Razodetje 8:2) in sodbe sklede (ki jih uvaja sedma trobenta). Te sodbe so groznejše od vsega, kar bo svet kdaj videl (Marko 13:19–20). Zemljo bodo doletele končne katastrofe, tišina in tišina pa zapolnjujeta čas napetega pričakovanja. Utihni, vse meso, pred GOSPODOM, kajti vstal je iz svojega svetega bivališča (Zaharija 2:13, ESV).

Na nek način bi lahko tišino v nebesih razumeli kot zatišje pred viharjem – nevihto končne sodbe, ki prihaja na zemljo. Tišina poudarja pomen in impresivnost sedmega in zadnjega pečata. Z odprtjem sedmega pečata pride do vrhunca v Gospodovem dnevu. Zlo je imelo svoj dan; zdaj bo imel Gospod svoje.